Mariborska cesta 2

3000 Celje

Slovenija

  • White Facebook Icon
  • White YouTube Icon
  • White Instagram Icon
Piši nam

© 2017 by Matic Gabriel & Tadej Perčič

Družbena situacija mladih pri nas in v Evropi

Ali ste vedeli, da se je v EU populacija mladih med 12 in 24 let od leta 2011 do leta 2016 zmanjšala za 10 milijonov? V povprečju evropskih držav naša kaže enega največjih deležev upada (za več kot četrtino), medtem ko Danska in Nizozemska kažeta porast. Je možno, da so k temu doprinesle migracije mladine, ki jih je povzročila neugodna družbena situacija matične države po gospodarski krizi? Da bi lažje razumeli to vprašanje, je najbolje, da preverimo naš družben in zdravstven položaj, ki ga razkriva Eurofound.

 

 

Mladi v vsej Evropi se soočamo s podobnimi zdravstveno-socialnimi problemi

 

Revščina, družbena depriviranost ali izključenost, brezdomstvo, nezadostna družbena mreža, psihološko počutje in telesno zdravje so glavni kazalniki zdravstveno-socialnega stanja. Mladi v EU nismo nobena izjema in kot kaže raziskava Eurofound-a, se posamezne države razlikujejo tudi glede na te kazalnike.

 

Kako se počutimo mladi Slovenci?

 

Pri nas je delež mladih med 18 in 24 let, ogroženih z revščino in družbeno izključenostjo kot njeno posledico, v letu 2016 znašal 20 %, v 2011 pa 3 odstotne točke manj, torej 17 %. Indeks družbene izključenosti je v obeh letih enak, in sicer znaša približno 1.8, občutek marginalizacije zaradi ekonomske krize pa je v letu 2016 pri nas imelo skoraj 70 % odstotkov mladih med 13 in 30 let.

 

Podporo staršev občutimo v veliki meri. Da nas starši podpirajo pri izobraževanju in samozavesti, menimo v več kot 90 %. To pa je zelo pomembno tudi pri psihološkem in telesnem zdravju. Mladi v razvitem svetu namreč čedalje bolj občutimo posledice stresa, ki je prisoten v hitrem sodobnem življenjskem slogu. Stanovanjske, zaposlitvene in prihodkovne skrbi nam nemalokrat nakopljejo slabo mentalno zdravje, nemir, tesnobnost, depresivnost, nespečnost in ostale posledice stresnega vpliva. Skoraj 15 % mladih pri nas ogroža depresija, med tem ko je kar pri 8 % že bila prepoznana kronična depresija. Bolj so ogrožene mlade ženske. Prav tako je več tveganja za to bolezen opaziti pri tistih, ki imajo najnižje prihodke.

 

Izboljšanje stanja s pomočjo dobrih praks

 

Projekti in programi v EU nudijo različne možnosti premagovanja osebnih, družbenih, kulturoloških, strukturnih in operativnih barier pri doseganju podpore za mlade, ki se znajdejo v neugodnem socialno-zdravstvenem položaju. Za uspešni sta se na primer pokazali praksi profesionalnih aplikacij za svetovanje, pa tudi projekti med-vrstniške pomoči, kjer do izraza pridejo predvsem osebne izkušnje, s katerimi si mladi lahko pomagajo med sabo. Spodbuda k odločitvi, da si mladi pomoč poiščejo, lahko pride v obliki povabila, ki omogoča varen prostor za komunikacijo osebne stiske. Koristni pa so tudi aktivni pristopi, kot je organizacija delavnic in izobraževanj neposredno v institucijah, kjer se mladi v veliki meri zadržujejo; šole, fakultete, študentski domovi itd.

 

Želimo si, da bi s preventivnimi ukrepi čim bolj preprečili neugodna zdravstveno-socialna stana med mladimi pri nas. Naloga KŠOC-a, ki jo z veseljem izpolnjujemo pa je tudi, da k temu pripomoremo z različnimi aktivnostmi, h katerim vas redno vabimo v naših novicah in na družbenih omrežjih. Le sledite nam, da boste na tekočem.

 

Vir: poročilo Eurofound (2019), Inequalities in the access of young people to information and support services, Publications Office of the European Union, Luxembourg

 

Share on Facebook
Please reload