Mladi pri nas že pri 16. letih prvič posežejo po marihuani. Poleg tega je zaskrbljujoča tudi zloraba alkohola med najstniki, starimi med 15 in 16 let. Kot odgovor na problematiko uživanja substanc pri nas ima Slovenija sistem za preventivno ozaveščanje, izobraževanje in pomoč pri odvajanju, poleg tega pa tudi podporo za odvisnike v obliki dnevnih centrov in izvaja še mnoge druge programske ter projektne aktivnosti, da bi se stanje na tem področju izboljšalo, kot pravi poročilo EMCDDA.
Že zadnjič smo pisali o Evropski raziskavi Evroštudent, tokrat pa se podajmo v novo tematiko, in sicer uporabo drog med mladimi v Sloveniji. Novo poročilo raziskave za leto 2019 zajema številne podatke o vrsti drog, ki jo uporabljajo mladi, o tem, za katerimi vrstami droge se jih zdravi največ, pa tudi o posledicah rabe drog med Slovenci in Slovenkami, kot so HIV in smrti zaradi predoziranja.
Kaj nam povedo najnovejši grafi Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA)
Raziskava kaže, da največji delež mladih med 15. in 34. letom (10,3 %) uporablja kanabis ali marihuano, od tega približno dve tretjini moških in tretjina žensk. Sledijo še kokain, ki pa ga uživa le 1,2 %, MDMA in amfetamini z 0,8 %. Poleg omenjenega lahko v poročilu preverimo še splošno uporabo substanc med najstniki, starimi 15 do 16 let, ki se v največji meri poslužujejo alkohola, vključujoč tudi pretirano uživanje, kar je za tako mlado populacijo z vidika zakonodaje precej problematično. Med tem ko je uživanje alkohola med temi najstniki z leti dokaj nespremenljivo, pa zelo počasi porašča raba marihuane in se zmanjšuje kajenje cigaret.
Spadamo tudi med države, kjer je znatna uporaba drog z visokim tveganjem, kot so opiati, najpogostejši med njimi je heroin. Problem te droge predstavljajo, ker velikokrat vodijo v brezdomstvo, hude kronične ali aktune zdravstvene zaplete. Med 1000 prebivalci jih uživa kar 2,51 do 5 oseb, kar nas v EU uvršča ob bok sosednji Hrvaški, medtem ko Avstrija in Italija presegata število 5 oseb izmed 1000 prebivalcev, ki uživajo opiate. Zanimivi so tudi podatki iz leta 2017, kdaj Slovenci in Slovenke prvič poskusijo katero od drog. Marihuano v povprečju prvič užijejo pri 16., kokain pri 21. in heroin pri 23. letu starosti.
Posledice rabe drog pri nas med širšo starostno skupino (od 16 do 64 let)
Na ljubljanskem UKC so v letu 2017 zabeležili kar 143 urgentnih ukrepov, povezanih z zlorabo drog. Trend od leta 2010 raste, v večini pa gre za zastrupitve z marihuano, tudi kokainom, takšne ali drugačne vrste amfetaminskih stimulantov in GHB. Smo med državami z najmanj okužbami HIV zaradi uporabe drog (prenos z iglo), smrt zaradi drog pa se pri nas med moškimi v povprečju pojavi pri 39 in pri ženskah pri 45 letih. Na milijon prebivalcev smo v letu 2017 zabeležili 32 takšnih primerov letno.
Država deluje v smeri prevencije in varne rabe drog
Regulacija rabe prepovedanih drog na nivoju države je aktivna, najbolj pa se posveča zmanjševanju škodljivih učinkov drog. Poleg svetovanja in informiranja ter prevencije v obliki zgodnjega izobraževanja, pri nas nudijo tudi podporo v obliki dnevnih centrov za pomoč in uporabo varnih pripomočkov ter materiala, kot so sterilne igle. Cilj programov prevencije je zmanjšati predvsem negativne posledice uporabe drog, v prvi vrsti pa preprečiti, da bi do te sploh prišlo.
Upamo, da se bo zloraba drog in drugih substanc med mladimi v bodoče zmanjšala, predvsem pa, da bomo v lokalnih skupnostih in na nacionalni ravni pričeli delovati v smeri družbe, v kateri bodo mladi lahko bivali brez visokih psihosocialnih pritiskov, za katere strokovnjaki pravijo, da so največkrat razlog za takšno vedenje. Več o korelaciji med psihološkimi vzgibi in uporabo drog ter alternativnih možnostih sproščanja napetosti in stresa pa zapišemo kdaj drugič.