Mariborska cesta 2

3000 Celje

Slovenija

  • White Facebook Icon
  • White YouTube Icon
  • White Instagram Icon
Piši nam

© 2017 by Matic Gabriel & Tadej Perčič

Kakšen je pa tvoj zaslonski čas?

Čas, ki ga preživimo pred raznimi zasloni, se je v odbdobju digitalnega razvoja povečal do te mere, da smo si pričeli zavestno omejevati ure, ko strmimo v računalnik, pametno napravo ali televizijo. Mnogi razvijalci aplikacij za takšne naprave ponujajo rešitve za omejevanje t. i. “zaslonskega časa” oz. “sceen time”-a, kot mu pravijo izvorno. Kako pa vi skrbite, da čas, ko dnevno strmite v monitor, ni predolg?

 

 

Že generacije, ki se niso “rodile” z mobilnim telefonom v roki, ampak je njihov edini zaslon predstavljala dobra stara televizija, so strašili, da bodo dobili pravokotne glave in si pokvarili oči, če ne nehajo gledati te kričeče škatle. Takrat je to nekako še šlo, ampak kako pa naj se danes sploh izognemu zaslonom, saj nam v obraze kričijo ne le pri študijskih in delovnih obveznostih, ampak že takorekoč na vsakem vogalu? Strokovnjaki niti ne upajo "predpisati" maksimalnega dovoljenega zaslonskega časa, ki bi ga naj bilo naše telo še zmožno prenesti, saj bi potem morali ukiniti ali preoblikovati marsikatero delovno mesto ... namesto tega priporočajo redne odmore, več telesne aktivnosti ter druženja ob bolj tradicionalnih dejavnostih od brskanja po internetu in delanja selfijev.

 

Negativni vplivi zaslonskega življenja

 

Znanstvene raziskave se najbolj osredotočajo na škodo, ki jo zasloni delajo najmlajšim - vendar to ne pomeni, da na odrasle preveč časa, preživetega strmeč v računalnik, televizijo ali mobitel, ne vpliva slabo. Med drugim strokovnjaki opozarjajo na sledeče možne posledice predolgega zaslonskega časa:

 

1. Preoblikuje dele naših možganov in tako vplivaj na procesiranje čustev, pozornost, sprejemanje odločitev ter kognitivni nadzor.

2. Preveč modre svetlobe, ki jo oddajajo naprave, lahko povzroča nespečnost. Zato priporočajo, da telefone vsaj nekaj časa pred spanjem ugasnemo.

3. Tudi očem ni prizanešeno. Ne le, da zaradi strmenja v enako oddaljeno točko zmanjšamo fleksibilnost leče, ampak lahko poleg tega še škodujemo mrežnici.

4. Metabolni sindrom, ki so ga v ZDA opredelili kot kombinacijo diabetesa, debelosti in visokega krvnega pritiska, najpogosteje povezujejo s sedečim življenjskim slogom, ki mu botruje tudi preveč časa, preživetega pred zasloni.

5. Poleg naštetega bi naj preveč zaslonskega časa negativno vplivalo tudi na učne sposobnosti mladih, kar je pa za nas, študente, še posebej neugodno.

 

Kako torej zmanjšati čas pred zaslonom?

 

Vemo, ni enostavno, a se vseeno da. Mi to počnemo ves čas, ko se družimo na naših kulturnih, športnih in izobraževalnih dogodkih. Tudi ta vikend vas vabimo na lov na zaklad v Mestni gozd ob mednarodnem dnevu Zemlje. Naš prvi predlog je torej, da greste v naravo in ste aktivni, namesto slušalkam v ušesih pa prisluhnete pomladnim zvokom gozda, reke, travnika ...

 

Učenje z e-gradivom je sicer bolj “eko”, a če si sposodite knjigo, ne boste ubili dodatnega drevesa, saj jo boste tudi vrnili. Vendar tudi pri učenju ne pozabite na pravilo 20: 20 minut berete, nato umaknete pogled za 20 sekund, in se zazrete v točko, ki je približno 20 metrov stran.

 

Obstajajo tudi aplikacije za telefone in računalnike, ki nas opozorijo, da že predolgo gledamo v zaslon in nam zaklenejo pametno napravo za kratek čas, da malo spočijemo oči in vratno hrbtenico.

 

Ko smo v družbi, se gremo igrico “pospravimo telefone”. Vsi svoje mobilne pametne prijatelje zložimo na kup z zasloni navzdol in izklopimo zvočna opozorila, nato pa jih pokrijemo. Tisti, ki prvi seže po napravi, da za rundo. 

 

Upamo, da so vam naše ideje o tem, kako zmanšati čas, ki ga preživimo pred zaslonom, všeč in da boste z navadami, ki pri tem pomagajo, doživeli marsikaj analogno zanimivega. :D

 

Share on Facebook
Please reload