top of page

Milenijci - generacija doživetij

Mladi dandanes raje potujemo kot kupujemo, pravijo. Medtem ko se naši starši držijo za glavo, ker proti tridesetemu še vedno nismo vzeli kredita za novo gnezdece, mi veselo skačemo po svetu, se zabavamo in spoznavamo nove kraje.

Čeprav bi nekateri rekli, da se kot večni najemniki in izposojevalci dobrin večjih vrednosti obnašamo skrajno neodgovorno, jim lahko brez težav odvrnemo, da smo samo našli najboljšo pot skozi okoliščine, ki so nam jih namenili (in nam jih še namenjajo) naši predhodniki. Ne samo, da nas je groza vzeti kredit, za katerega nimamo pojma, če ga bomo lahko odplačali - v resnici ga niti ne dobimo.

Tako smo se prilagodili in se namesto k materialnemu začeli vračati k tistim rečem v življenju, ki sicer morda ne prinesejo toliko udobja, pustijo pa mnogo drugih prijetnejših občutkov. Tolažimo se s tem, da uspešni ljudje itak ne kupujejo, ampak najemajo. In raje investirajo v doživetja.

Ste se kdaj vprašali, kaj vam v življenju več pomeni? Zanesljiva prihodnost ali svoboda v smislu, da imate dovolj sredstev, časa in zdravja, da lahko kadarkoli odidete na izjemno potovanje?

Milenijci smo se morali naučiti bolj ceniti doživetja kot materialno posest

Padec globalnega gospodarstva zaradi velike finančne in nepremičninske krize, ki nas je s svojo prisotnostjo počastila nekje proti koncu srednje šole oziroma v času študija, je možnosti za mlade v obliki, ki so je bili vajeni naši starši, konkretno omejil. Po drugi strani pa sta tehnološki razvoj in odprtost spleta ponudila kup “work-around-ov”, ki so mnogim dali priložnosti v tistih oblikah, ki jih prejšnje generacije težko razumejo.

Razvili smo mednarodne skupnosti, ki nam pomagajo priti do doživetij; poceni potovanj, izražanja inovativnosti skozi start-up-e, ustvarjanja novih mednarodnih poslovnih in zasebnih odnosov … in to je tisto, kar nam nekaj pomeni. Združujemo se v iniciative, ki opozarjajo na globalno problematiko, borimo se za svoj glas in se trudimo, da bi bili slišani. Hočemo delati v skladu s svojimi vrednotami in slediti višjim ciljem. Želimo si preseči golo potrošnjo in najti smisel življenja zunaj izobilja. Želimo si pustiti pečat, ki bo zanamcem prinesel nekaj dobrega.

Želimo si vse tisto, kar lahko dosežemo, tisto, za kar še imamo možnosti in tisto, česar naši dedki in babice ne bodo nikoli razumeli.

Za KŠOC piše Patricija T.

bottom of page