Vedenjski ekonomist Dan Ariely v videu, ki zadnje dni kroži po družbenih omrežjih, pripoveduje o tem, kako ne verjame v spremembe v možganih generacij. Verjame pa v to, da drugi časi prinesejo druge priložnosti. In mi pač izkoriščamo svoje, kot so naši starši in stari starši njihove.
Se še spomnite, ko smo približno leto nazaj pisali o tem, kako imamo kot generacija v življenju druge prioritete, kot so jih imeli predstavniki tistih pred nami? Tam smo že namignili na dejstvo, da imamo tudi precej drugačne možnosti - na določenih področjih slabše, na drugih čisto nove, boljše. Ariely pa je pri tem bil še bolj natančen in se je kot vedenjski ekonomist poglobil v stanje, v katerem smo in kako na nas vpliva. Poleg razlage o cenah nepremičnin je pojasnil še, kakšni potrošniki smo in zakaj nas trgovci želijo prav takšne.
S ponudbo zasičeno gospodarstvo želi kratkoročno zadovoljstvo kupca, ki se bo vračal
Ne le, da je danes enostavno zapravljati - to naj bi bil kar namen naših življenj. Če pogledamo okrog sebe, opazimo množico priložnosti kratkoročnega zadovoljstva v obliki raznih nakupov in udejstvovanj, ki jih naše dobro počutje na dolg rok sploh ne zanima. Vrtanje še globlje v tematiko nas celo razsvetli, da ravno kratkoročno zadovoljstvo prinese hitro potrebo po “še”, med tem ko bi nas dolgoročno dobro počutje lahko pri tem ustavilo. In prav to želijo trgovci, pravi Ariely. Peki želijo, da danes zopet pojemo kos njihovega peciva, Facebook želi, da se tekom dne vsaj še dvakrat vpišemo in preletimo novice … vsi hočejo košček naše pozornosti, denarja in časa.
Današnji gospodarstveniki vsakodnevno razvijajo modele, preko katerih bi nas prepričali, da denar zapravimo za tisto, kar želijo trgovci, mi pa to težko nadzorujemo. Gre za prave znanstveno podprte metode, ki delujejo - sicer jih ne bi več prakticirali. Kaj postaviti na kateri otok v trgovini, kaj naj bo pri blagajni, kakšne barve naj bo svetloba in katero glasbo naj nam predvajajo med nakupom? Vse to vpliva na naše odločitve in spreminja sprva dobre in racionalne načrte.
Teorija zarote? Ne, preprosto znanost …
Če vedenjski ekonomist, katerega stroka je namenjena prav temu, da raziskuje, kaj ljudi prepriča v določen slog potrošniškega obnašanja, tako pravi, verjetno pojasnilo v večini primerov ustreza “diagnozi” sodobne generacije mladih. Vendar pa tega ne smemo vzeti kot teorijo zarote, proti kateri nimamo nobene možnosti.
Vedenjska ekonomija je veda, v kateri se lahko izobrazi vsakdo med nami. Sploh danes, ko so informacije takorekoč na dosegu roke. Res smo zrasli v okolje, ki nas obdaja, a to ni izgovor, da ne bi vzeli svojih neodgovornih nakupovalnih vzgibov pod drobnogled in jih čim bolj spremenili v takšne, ki bodo našemu počutju koristili dolgoročno. No, pa ne zato, da bi vzeli kredit za stanovanje, kot si je zamislila babica. Raje morda za to, da bi še kaj lepega doživeli ali ustvarili. :)
Izvorni video in njegov dobesedni transkript najdete na strani Business Insider UK.