Mariborska cesta 2

3000 Celje

Slovenija

  • White Facebook Icon
  • White YouTube Icon
  • White Instagram Icon
Piši nam

© 2017 by Matic Gabriel & Tadej Perčič

Neetična raba umetne inteligence kot problem sodobne družbe

Napredek je glavno vodilo sodobne družbe. Usmerjena k razvoju in višanju produktivnosti, stremi k inovacijam in ob tem pozablja na posledice, ki jih pušča za sabo. Umetna inteligenca je pod drobnogledom poznavalcev že, odkar obstaja, ti pa opozarjajo na njeno neetično uporabo in doslednost pri nadzoru razvoja samo-učečih se umetnih možganov naše sedanjosti in prihodnosti.

 

 

Zgodovina je pokazala, da vsaka inovacija lahko pirnese neizmerno korist ali še večjo škodo. Vprašanje je le, kdo ima moč, da jo uporabi za svoje interese in kakšni so. V dobri veri o koristnih pomočnikih, ki bi ljudem olajšali življenje, smo od izjemnih izumiteljev dobili že marsikaj dobrega, med drugim jedrsko energijo, parne stroje, pametne naprave ... Danes pa imamo opravka že s prav tistimi umetnimi inteligencami, ki smo jih imeli priložnost kot otroci gledati v znanstvenofantastičnih filmih.

 

Etične pasti rabe umetne inteligence

 

Morda se niti ne zavedamo, kje vse pristanemo v njenih rokah in kako nas obdeluje. Marsikomu še danes ni jasno, da se oglasi na družbenih omrežjih in v brskalnikih pojavljajo prav zaradi teh virtualnih odločevalcev, ki jim vsak dan podajamo osebne podatke ter informacije o naših željah, potrebah, izkušnjah, pa tudi bolečinah, strahovih in drugih čustvih. Slednja je enostavno manipulirati, pravijo, rezultat pa se je v zadnjem času pokazal tudi pri več pomembnih svetovnih referendumih in volitvah (Brexit, predsedniške volitve v ZDA, aktualne volitve v Evropski parlament). 

 

A vendar t. i. “mikrotargeting”, ki je uspešen predvsem v spletni propagandi političnih idej ali ekonomskih učinkov, v katerih hiperprodukciji živimo, ni edini. Kaj pa vaša Siri ali asistent Google? Ste opazili, kako pametna sta že? In ste kdaj pomislili, da bi ob dovolj doslednem in pronicljivem ukvarjanju z enim ali drugim lahko dosegli tudi, da sugestirata ne le nakupno, ampak tudi sovražno ali agresivno obnašanje posameznika? Ne tako dolgo nazaj, v letu 2016 se je to zgodilo Microsoftu.

 

Razvoj gre naprej. Kaj pa etika?

 

Razvoj nikakor ne sme pozabiti etične dimenzije uporabe novih tehnologij. Raziskava, ki jo je v Veliki Britaniji opravil Inštitut za poslovno etiko, je pokazala, da bi ljudje radi bili vključeni v sam razvoj. Tehnološki mogotci naj “izboljšajo svojo komunikacijo o umetni inteligenci napram ljudem, saj ljudje želijo biti vključeni v sam razvoj, ne pa le pasivni prejemniki ali celo žrtve produktov, ki pri tem nastajajo”, pravijo avtorji članka, objavljenega na Financial Management Magazine.  

 

Najbolj se moramo bati učinka črne skrinjice, pri katerem ljudje nimamo več nadzora in vpliva na delovanje inteligence. Čeprav se je sposobna učiti, še vedno pride do primerov, kjer ne more sprejeti najboljše možne odločitve v korist posameznika, saj ima na voljo le znanje in primere, ki jih je že spoznala. Nadzor ustrezno izobraženega, moralnega in etično ozaveščenega človeškega posameznika je tukaj nujno potreben. 

 

Stanje je bolj zatečeno, kot nam prikazujejo v medijih; konec koncev ti tudi sami uporabljajo podbno samoučečo se tehnolgoijo pri doseganju branosti in pridobivanju prihodkov iz naslova oglaševanja. In če se slučajno bojimo, da bodo “boti” nekega dne zavzeli svet in bomo postali njihovi sužnji, se nimamo česa bati, saj se je to zgodilo že takrat, ko smo se odločili, da jim bomo dali osebne podatke, s katerimi lahko razpolagajo in tako krojijo naše poglede na svet, obenem pa nas prepričajo, da še zapravimo kakšen evro ali sto …

 

Share on Facebook
Please reload