Mariborska cesta 2

3000 Celje

Slovenija

  • White Facebook Icon
  • White YouTube Icon
  • White Instagram Icon
Piši nam

© 2017 by Matic Gabriel & Tadej Perčič

Pri porabljenem času za učenje se ne zanašajte na kreditne točke ECTS

Kreditne točke pri študiju odražajo čas, ki ga študent porabi za posamezni predmet. Torej ocenjena povprečna vrednost časa, ki upošteva prisotnost na predavanjih in seminarjih, pripravo domačih in raziskovalnih nalog, pa tudi čas samostojnega učenja bi naj povprečnemu študentu prinesel vsaj pozitivno oceno pri posameznem predmetu ali izpitu. Ste to izpitno obdobje poskusili, če to drži in se ušteli? No, nikar za to ne krivite sistema točkovanja ECTS, morda je problem le v tem, da ga jemljete preveč čez palec.

 

Vir slike: Pixabay

 

Kaj sploh so kreditne točke ECTS in zakaj jih je treba jemati preudarno

 

Mednarodni sistem točkovanja opravljenih študijskih obveznosti opredeljuje čas, ki ga povprečen študent porabi za posamičen predmet, da lahko na koncu semestra uspešno opravi izpit. Izvira v ideji, da bi 8-urni delovnik pretvorili v študijske ure in tako dosegli ravno pravšnjo obremenitev študentov. Letnik, ki prinaša 60 kreditnih točk, ustreza 1500-1800 uram študija letno (mestomladih.si). Te se razporedijo na predmete, obštudijske dejavnosti in prakso, med katere se kreditne točke razporedijo. 

 

Koliko so za posameznika realne, je precej vprašljivo, saj je logično, da nekdo za določeno tematiko porabi manj časa (ima že predznanje, ga zelo pritegne in si snov lažje zapomni med predavanji ali se z njo ukvarja pri delu oziroma na drugih področjih življenja). Medtem ko kdo drug, ki ga predavanja res ne pritegnejo ali jih ne razume dobro in mora zato več dela opraviti samostojno, dejansko ob obvezni prisotnosti porabi dosti več ur, kot jih predmet v okviru ECTS predvideva. 

 

Zato vam priporočamo, da se pri učenju še vedno držite pravila, da se učite, dokler pač ne znate. Seveda ne pravimo, da morate vedno vse obvladati za 10. Ampak ko greste res po liniji najmanjšega odpora, tudi samostojno in preudarno preverite svoje lastno znanje, ne le reči: “Ah, saj sem 120 ur opravil že pri predavanjih in vajah, 50 za domače naloge, torej mi jih ostane le še 10 in izpit bom sigurno opravil(a)."

 

Bolonjska reforma ni mogla kar tako vplivati na subjektivne dejavnike priprave na izpite

 

Dostikrat so kreditne točke zavajajoče tudi za povprečne študente. Ko se je sprejela bolonjska reforma, so profesorji ostali isti in marsikateri med njimi ni spremenil načina podajanja znanja in zahtevnosti, čeprav je njegov predmet bil ocenjen z manj kreditnimi točkami, kot je bilo primerljivo s pred-bolonjskim načinom študijskega dela pri njegovem predmetu. O razlogih nima smisla razpravljati, važno je, da so nam jasne posledice. Lahko torej imamo predmete z več točkami, ki jih opravite enostavno in seveda tudi obratno. Nekateri izpiti bodo zahtevali od vas veliko več, kot le število ECTS točk, zapisanih na papirju. 

 

Tudi razumljivost podajanja snovi nekega predavatelja ne more kar čez noč postati lažja ali težja. In seveda vaše razumevanje tematike, povezano s temeljnim znanjem preteklih let ali intuitivno sposobnostjo dojemanja predstavlja še en dejavnik, ki lahko vpliva na zahtevnost ali enostavnost predmeta. 

 

Posameznikov študij je popolnoma človeška in zato v splošnem subjektivna aktivnost v vašem življenju. Kot tudi delo, ki ga boste po njegovem zaključku opravljali. Zato se raje kot na štetje ur, porabljenih za usvajanje nekega znanja, osredotočite na tisto, kar vas veseli in brez odštevanja minut ter z vsaj majhnim interesom in veseljem posvetite dragocen kos svoje mladosti znanju, ki vas vleče in pojdite za prihodnostjo, ki jo čutite s svojim srcem.

 

Share on Facebook
Please reload