Da se majo fajn, bi rekli enostavno. Kar je res. Pravilno konzumirane droge ljudem povzročijo, da se imajo vsaj kratkoročno bolje kot brez njih. In to je seveda vedno bil namen drog in tudi tisto, kar je sprožilo odvisnost. Pa naj govorimo o odvisnosti od alkohola, čokolade, prepovedanih psihoaktivnih sredsvih, tobaka … ni pomembno. Kaj torej pripelje do odvisnosti in kaj so lahko njeni globlji zametki?
Danes se bomo osredotočili na uporabo substanc, o katerih poroča tudi EMCDDA. In pri tem bomo stopili korak dlje. Ste kdaj pomislili, da poleg “rekreativcev”, ki droge jemljejo za zabavo občasno, drug dan prebolijo mačka in nato normalno živijo naprej brez njih, le-te marsikdo med nami redno jemlje, da se ne bi imeli tako slabo, kot se ima, kadar jih ne?
Kako droge delujejo?
Da bi razumeli, zakaj droge ljudje sploh uživajo, je najprej smiselno razumeti, kako delujejo. Zopet je odgovor enostaven. Delujejo tako, da se imamo fajn, kot smo že rekli v uvodu. S fiziološkega vidika pa to pomeni, da naše telo pod vplivom “kemikalij”, ki jih z drogami užijemo, sproža na primer dopamin (če je cilj evforija in veselje), aktivira parasimpatično živčevje oziroma zavre simpatičnega, kadar je učinek drog pomirjanje ali pa nas pripravi do kakšnega drugega stanja, kot je haluciniranje, pripravljenost na intenzivnejšo telesno aktivnost in podobno. Če se recimo osamljeni in žalostni zatekajo k hrani in s tem “jedo svoja čustva”, se na drugi strani lahko zatekajo tudi k alkoholu ali psihoaktivnim sredstvom.
Problem nastane, ko se telo na te droge navadi (telesno ali psihološko) in zaradi tega brez drog ne funkcioniramo več kot zadovoljni ljudje, ki bi lahko normalno vzdrževali nek zdrav življenjski ritem. Pa ne mislimo samo mladih, tudi na primer poslovneži z intenzivnim delovnim tempom po cele dneve preživijo na kavi, kateri med njimi tudi na prepovedanih poživilih. Da lahko zvečer zaspijo za nekaj ur, ki jih imajo na voljo, pa vzamejo pomirjevala. Njihova biološka ura torej ne deluje več sama od sebe, ampak je popolnoma uravnavana s substancami, ki jih vnašajo v svoje telo. Tako si lahko zelo poenostavljeno predstavljamo, da pri odvisnikih droge krojijo njihovo življenje in jim vzamejo občutek sposobnosti, da bi rešili izvor svojih težav, ki se skriva v prej omenjeni preobremenjenosti.
Mnogi menijo, da droge potrebujejo, da lahko normalno živijo
Ko dandanes pogledamo okrog sebe na kakšni zabavi, redko najdemo koga, ki ne pije alkohola. Sploh ne pomislimo, da bi lahko žurali brez. Predstavljajte si, da bi nekaj kozarčkov, kakšen joint ali morda celo kaj drugega potrebovali na dnevni ravni, da bi zjutraj sploh lahko stopili iz postelje v svet. Ker je sicer tisto, kar čaka zunaj, tako naporno, da se zdi, da enostavno ne bi zmogli. Gre torej za takšno ali drugačno vrsto odvisnosti in večinoma se tisti temeljni razlog za uživanje drog skriva prav tam. V globinah duše, bolečinah, ki si jih ne ljudje znajo pojasniti in ranah, ki jih ne znajo zaceliti in so se manifestirale v samemu sebi škodljivem delovanju.
Mnogi odvisniki se z uporabo drog izogibajo problemom, ki bi jih sicer lahko odpravili tudi drugače, a ne zmorejo več. Odvisnost od drog je bolezen s simptomi nenadzorovanega in kompulzivnega iskanja sredstva za potešitev manjka osebnega zadovoljstva, pretirane žalosti in osamljenosti, ki izvirajo iz globljih psiholoških vrzeli, kot so zlorabe, negativni vzorci razmišljanja ali celo psihična bolezen. Zato odvisnika ne smemo še bolj “tlačiti k tlom”, ampak je bolje, da mu omogočimo varno okolje, v katerem se bo lahko zaupal. Nato pa skušamo v njem najti tisto malo volje po osvoboditvi iz jarma substanc, ki bi omogočila uspešno zdravljenje.