Afera Cambridge Analytica že nekaj časa odmeva po vsem svetu. Kako so lahko naše podatke, ki smo jih dali FB-ju, uporabili za namene trženjskih raziskav trendov po tem ko bi jih že morali izbrisati? Pa saj to je grozno! Ali pa morda niti ne, saj jih sami vsak dan dajemo v zameno za brezplačne spletne storitve in jih brezglavo puščamo povsod po svetu. Kje? Oglejmo si v nadaljevanju ...
Uporaba digitalij je dandanes tako razširjena, da si ne predstavljamo več življenja brez orodij, kot so e-pošta, brskalnik, družbena omrežja, kamera, shramba v oblaku, igrice … še bi lahko naštevali. In vse to dobite brezplačno! Noro? Niti ne … proizvajalci oz. prodajalci že vedo, s čim ste plačali.
Splošnih pogojev ne bere (skoraj) nihče
Ko inštalirate določen brezplačen produkt oz. aplikacijo - pa naj bo za vašo mobilno napravo, računalnik ali drugo sodobno komunikacijsko orodje - se morate vedno strinjati s splošnimi pogoji. Enako, ko si ustvarite takšen ali drugačen račun (za pošto, operacijski sistem, odlagališče v oblaku itd.). Roko na srce - kdo pa dandanes splošne pogoje sploh še bere? Ali na primer, kdo si gre pogledat podrobnosti o piškotkih, ko obišče spletno stran? Kdo si prebere pogoje poslovanja, preden nekaj kupi?
Raziskave so pokazale, da bi nam branje splošnih pogojev v povprečju vzelo 76 ur letno. Zato jih v večini raje preskočimo. Razen če se nam zdi čudno, zakaj bi neka aplikacija zahtevala dostop do naše - na primer - kamere. Ali imenika. Potem gremo mogoče pogledat. Sicer pa nas ne zanima preveč. Morda pa nas je začelo zanimati po aferi s Facebookom in Cambridge Analytico. Zato si oglejmo, kako lahko posplošeno pogledamo na naše deljenje osebnih podatkov med ponudnike spletnih storitev ter možne posledice ...
Vaši podatki se ves čas uporabljajo za merjenje trendov, ki koristijo npr. volilnim kampanjam, prodajalcem ali trženju nasploh
To je dejstvo. Ko ste prvič “guglali”, si je iskalnik to zapomnil in ni shranil le, kaj ste s svojega naslova IP vpisali vanj, ampak tudi, kaj ste nato odprli in če ste kaj kupovali, morda celo za kakšno ceno. Ko se podatki enkrat beležijo, “globina” niti ni več tako pomembna. Bistveno je, da so tam. In to, da ste jih sami dali v mlin algoritmov, omogoča, da vam nato med najljubšimi filmi, novicami in objavami “rolajo” oglasi za točno tiste stvari, ki ste jih malo prej iskali.
Res morda vaši podatki niso neposredno povezani z vašim imenom. (Čeprav je seveda, ko ste enkrat na spletu, dostopno tudi to - vprašanje je samo, koliko se mora nekdo potruditi, da pride do vas.) A se v množici drugih uporabljajo za ugotavljanje trendov. Kaj zanima določeno populacijo? Kaj vpliva na njeno vedenje? Ali po domače; kako doseči, da novopečena mati kupi točno ta voziček za svojega novorojenčka?
A vendar ni vse tako črno
Včasih je bilo potrebno veliko anket - se spomnite, kako so ves čas zvonili domači telefoni in ko si dvignil, je prijazen glasek na drugi strani rekel: “Pozdravljeni, kličem iz agencije X, kjer delamo tržno raziskavo na temo ogleda različnih TV programov. Želeli bi govoriti z gospodom, stanujočim v vašem gospodinjstvu, starim med 18 in 50 let.” Dobra stran beleženja podatkov v brskalnikih ali družbenih omrežjih je tako na primer, da sedaj lahko sami to povemo, ne da bi nas kdo za to gnjavil. In podatek jim damo, ker v zameno potrebujemo nek drug - brezplačen(!) - podatek. Torej vsaj imamo nekaj od tega in nismo jezni, ker nam je nekdo tratil čas po telefonu.
Drug pozitiven aspekt so podatki v realnem času. Več uporabnikov kot ima na določenem območju prižgano lokacijo in jo deli z ostalimi, bolj natančen bo izračun časa poti iz enega konca mesta na drugega. Obenem pa tudi več možnosti, da se ubere bolj optimalna pot, ki čas potovanja lahko skrajša. Zato mnogi raje uporabljajo privzeto aplikacijo za zemljevid na svojem telefonu kot pa neko avtonomno navigacijsko napravo s pred-naloženimi vsebinami. Vendar pa, kot smo rekli - s ponudnikom storitve delijo svojo lokacijo, torej ta točno ve, kje se nahajajo. Kaj pa če podatke zlorabi?
Kaj lahko sam naredim za varnost svojih podatkov?
Dejstvo je torej, da svoje podatke dajemo naprej, ker nekaj potrebujemo v zameno. To pa mnogokrat celo dobimo brezplačno. Sicer pa, česa se bojimo? Teorij zarote? Groženj? Kraje osebne identitete? Morda vam je smešno, a tudi če je prvi razlog za lase privlečen, je prav slednja skrb precej na mestu … koliko kreditnih kartic se je že zlorabilo na spletu! Vendar se moramo tu zavedati še nečesa. Ponudnikov storitev, ki vam podajo splošne pogoje, se vam ni treba bati, saj so morali zagotoviti, da bodo z vašimi podatki ravnali skrbno. Večji problem je ranljivost njihovih sistemov ter možnost vdorov raznih škodoželjnih združb. Kot na primer afera z Amazonom. Ko pa so podatki enkrat ukradeni in zlorabljeni, poti nazaj v praksi ni več. Vse, kar se zapiše v oblak, tam tudi ostane.
Da bi torej bili malo bolj varni in lažje ohranili zasebnost, vas vabimo, da nas spremljate, saj bomo kmalu objavili nadaljevanje tega prispevka. Tam boste našli namige, kako na spletu poskrbeti za večjo varnost svojih podatkov.