Čedalje bolj, pravijo strokovnjaki. Na fakulteto se vpisuje vedno manj mladih, ki prihajajo iz socialno šibkejših družin.
Vir slike: Unsplash
Raziskava Eurostudent VII (Evroštudent), izvedena med letoma 2018 in 2021, je pokazala jasno povezavo med izobrazbo staršev in ekonomskim statusom družine kot tudi povezavo med dobrim družinskim finančnim ter edukacijskim ozadjem in verjetnostjo vpisa mladih na terciarne stopnje izobraževanja. Kaj pa to pravzaprav pomeni v praksi in kaj za našo družbo?
Inkluzivnost slovenskega terciarnega izobraževanja ni tako samoumevna kot se zdi
Starši imajo (tudi) pri nas močan vpliv na uspešnost šolanja, pravijo strokovnjaki. Že pri prehodu iz osnovne v srednje šole se zariše “dvotirnost”, ki pomeni razkorak med “zmagovalci” in “poraženci” sistema neenakosti, ki na višjo stopnjo izobraževanja prehajajo odvisno od domače finančne situacije. Čeprav bi izobraževalni sistem moral spodbujati učne dosežke in uspeh otrok iz družbeno-ekonomsko revnejših družin, pa se vzporedno z materialno neenakostjo neenakosti pojavljajo tudi pri uspehi in dosežki učencev (Rapotnik in Leskošek, 2023).
“Vpis na višje stopnje izobraževanja, ki je vse bolj odvisen predvsem od socialno-ekonomskega statusa družin, v katere so se otroci rodili, je velika težava in za revnejše otroke pomeni neprebojni stekleni strop. Ta je v Sloveniji med najtrdnejšimi in pomeni, da če so se revni rodili, bodo zelo verjetno revni ostali vse življenje, zato bi šola morala odločneje ukrepati,” sta v nedavnem intervjuju povedali isti avtorici.
Dostopnost študija ni odvisna samo od plačevanja šolnin
Vsak od nas ima pravico do študija, katerega šolnino krijejo javna sredstva. Vendar to ne pomeni nujno, da ima vsak tudi možnost, da se posveti pridobivanju novega znanja, ki bi ga ali jo lahko pozicioniral višje na družbeni lestvici. Mladi, ki prihajajo iz socialno ogroženih družin, pripadajo manjšinskim skupnostim ali so drugače družbeno slabše situirani, si ne bodo mogli privoščiti še dodatnih nekaj let brez službe, v kateri bi si lahko prislužili sredstva za preživetje. Nekateri se sicer poslužujejo študentskega dela ali študija ob delu, vendar ta ne zagotavlja nujno socialno-ekonomskega napredka. Statistika še vedno kaže, da več višje izobraženih mladih prihaja iz bolj premožnih družin, z neusklajenimi socialnimi transferji, ki v realnosti niso dovolj za kritje življenjskih stroškov, pa tudi ne kaže, da bi se situacija v bližnji prihodnosti izboljšala.