Šolarji in dijaki v času pouka sodijo v šolske klopi, a vendar se je zadnji septembrski petek znova zgodil podnebni štrajk. Svež spomin na govor Grete Thunberg na kongresu Organizacije združenih narodov je moralno podprl šolsko stavko, s katero mladi opozarjajo na nujno potrebne sistemske spremembe. Kdaj bo človeštvo končno dalo prednost čemu drugemu kot ekonomiji in kdaj bodo šolarji spet lahko šolarji, ne pa okoljski aktivisti?
Vse to so vprašanja in misli, ki navdajajo bolj ali manj zainteresirano javnost v zadnjih dveh tednih. Mediji po eni strani podpirajo in občudujejo delovanje mlade švedske aktivistke, medtem ko po drugi še vedno podpihujejo dilemo dobrega namena v smislu, kako prikladno je na proteste (namesto k pouku) hoditi ravno ob petkih. Vsekakor diskurz, ki dovzetnega spremljevalca dogajanja “četrte veje oblasti” na to tematiko kar malo zmede v svojih skrajnostih.
Šolarji in dijaki bi morali v šolo, ne pa na ulice - a vendar nekdo mora opozoriti na podnebno problematiko
Greta Thunberg je tista mladenka, ki je spodbudila začetek podnebnih štrajkov, kot jim pravimo pri nas. Zahteve, ki jih podajajo takšni organizirani shodi, so jasne. In čeprav je pobuda namenjena primarno mladim, so v Sloveniji protestni shodi za podnebno pravičnost v več mestih v svoje vrste pritegnili tudi drug generacije; študente, zaposlene, sindikate, upokojence … V prvi vrsti pa bi “briga” za podnebje morala prodreti do tistih, ki v sodobnem svetu v rokah držijo vajeti moči. In to bi rada dosegla svetovno znana govorka na srečanju OZN 23. septembra 2019, kjer je s svojim nagovorom vzbudila čustva javnosti.
Njene besede, ki so kar nekajkrat vsebovale frazo “kako si drznete” (orig. “how dare you” je spodbudila posameznike vsaj k razmisleku, če že ne k odzivu na aktualno okoljsko problematiko. Kot avtistična 16-letnica, ki se je z namenom borbe za okolje in posledično preživetje na planetu Zemlja, pritegne še posebno pozornost, ki pa lahko ima tudi negativen odziv. Nekateri pravijo, da mladenko izkoriščajo, saj s pridobivanjem pozornosti lahko različne organizacije zadovoljujejo svoje kapitalske interese, ob tem pa ne naredijo nič koristnega za Gretin namen.
Seveda, šolarji sodijo v šolske klopi. A vendar se človek pri zdravi pameti vpraša, kaj ni vendar bolje, da na okoljsko problematiko opozarjajo vsaj mladi, če se že tistim, kateri bi morali skrb prevzeti, aktivizem v tej smeri ne zdi vreden njihovega dragocenega časa? Kajti posledice bodo nosili prav tisti, ki se danes še izobražujejo v sistemu obveznega šolstva. In naslednje generacije, ki prihajajo za vsemi nami. Zato nam enostavno ne more več biti vseeno in ne moremo čakati, da se bo zganil kdo drug.