Ste tudi vi najprej hoteli odpisali odvetniku daljnega strica iz Etiopije, ki vam je zapustil zaklad? Kako je lahko na volitvah za predsednika ZDA zmagal Trump? Zakaj eni pravijo, da je voda strupena? Kako lahko vemo, kaj je res? Na internetu zelo težko, a obstajajo načini, da vsaj malo vključimo svoje radaje v smer avtentične in resnične vsebine … če vas zanimajo, prijazno vabljeni, da nadaljujete z branjem.
Študentje smo znani kot nosilci intelekta prihodnosti in se spodobi, da se tako tudi obnašamo. Pa ne gre le za to, da znamo kritično oceniti trenutno socialno sliko svoje generacije ali biti jezikovno dovolj pismeni, da lahko spišemo vlogo za delovno mesto brez slovničnih napak. Gre tudi za to, da se znajdemo v virtualnem svetu, ki takorekoč že skoraj nadomešča resničnega in oprijemljivega. A če imajo v slednjem laži kratke noge in “nategi” ne nesejo dlje kot do prve zdrave pameti, se na spletu marsikaj nikoli ne skristalizira popolnoma …
Kako pa se lahko ti prepričaš, kaj je res in kaj ni? Obstaja več načinov. Mi smo zbrali nekaj najpogostejših primerov spletnih laži in pojasnili, kako se lahko prepričamo o njihovi verodostojnosti.
Verižna “phishing” pisma ali pisma za lovljenje naslovov.
Razlog: naslovi, ki se preko pisem zbirajo pri izvornih pošiljateljih, pridejo prav za spletne baze uporabnikov, ki jih ti nato prodajajo v različne, predvsem trženjske namene.
Najlažja obramba: prekopirajte prvi dve povedi teksta in jih prilepite v brskalnik. Sigurno je kdo že prepoznal in objavil, da je pismo lažno.
Objave ali zasebna sporočila na FB s skrajno čustva vzbujajočo vsebino s pozivi “všečkajte” / “delite” / “povejte naprej”
Razlog: doseganje “viralnosti” objav; zopet za povečanje marketinških učinkov, ki se jih zaračuna lastniku profila / strani, za katero je bila objava izdelana.
Najlažja obramba: poleg zgoraj omenjene preverke resničnosti objave, je dobro še takšne objave skriti in po možnosti nastaviti, da se ne objavljajo več. To da fb-ju vedeti, da prikaz objave ni bil na mestu in če se taka reakcija ponovi s strani več uporabnikov, objavo ponudniki družbenega omrežja tudi preverijo oz. umaknejo.
Spletne trgovine z lažnimi “visokokakovostnimi” produkti, ki namesto naročenega izdelka pošljejo “klump”
Razlog: prodaja. A je treba še kaj dodati?
Najlažja obramba: dvakrat preverite ceno - je res realna? Nato v iskalnik vpišite ime prodajalca oz. strani, ki prodaja in poleg dodajte še kakšno besedo, kot so “quality”, “real products” ali “trustworthy shop”.
"Blog post"-i z dvomljivo vsebino
Razlog: prepričevanje v obliki “influence” marketinga, za utrjevanje določenih prepričanj med splošno publiko; včasih je cilj prodaja, včasih pa tudi zmaga na volitvah.
Najlažja obramba: začne se z zdravo pametjo. Če je objava že označena kot “satira” ali “hec” ali “ironija” ali kaj podobnega, potem verjetno ne gre za resnico in za to, da ji verjamemo, ne moremo ravno kriviti avtorja, ki je vse skupaj dobro napisal. Če pa gre za lažnjivo objavo, ki jo povzemajo mnogi mediji in je tako težko izslediti, kateri je sploh izvorni vir, potem imamo problem. Tu je najbolje obdržati odprte oči in ušesa, prisluhniti lastni zdravi pameti in počakati, da se izkaže resnica. V upanju, da se bo.
Res je, včasih tudi sami ne vemo, kako in kaj. Verjetno še tisti, ki je laž objavil, ni popolnoma prepričan, če je to bila res laž. Da bi se izognili hujšim posledicam zlorab na spletu, pa vam na srce polagamo, da na splošno nikar ne zaupajte nepoznanim stranem, ki kar tako zahtevajo vaše osebne podatke in številko kreditne kartice. Potrudite se, da svoje spletne nakupe opravljate le preko aplikacij in strani, ki so splošno znane kot varne in varujejo kupce pred spletnimi krajami.
Žalostno dejstvo je, da se je preko medmrežja še lažje zlagati in s tem zaslužiti ali pa enostavno - škoditi. To, da osebe, ki bere, nimamo pred očmi, je velika olajševalna okoliščina za našo vest, ki nam kljub skrbni vzgoji staršev dopušča, da resnico (malo) prikrojimo v lastno korist.
Zavedati se moramo, da je prihodnost interneta in resničnosti na njem tudi v naših rokah. Saj prav mi kreiramo ter priporočamo vsebino in na nas je torej, kako varen bo v prihodnosti internet in koliko lažnih vsebin se bo vrtelo po “news feed”-ih. Seveda pa je odločitev o tem, kaj bo objavljal in spodbujal z branjem, kliki, delitvami in drugimi priporočili, stvar vsakega posameznika.
Mi na KŠOC objavljamo same resnice. Zato lajkajte, delite in klikajte naše objave brez slabe vesti in v korist boljšega jutri! :D