top of page

Enake možnosti za vse - tudi v študentskem obdobju (1. del)

Zahtevna zdravstvena stanja, težke družinske, socialne ali finančne razmere bi kaj lahko razlog, da kakšen študent ali študentka ne bi pomislil(a) na študij. Pa vendar je pri nas poskrbljeno tudi za t. i. študente s posebnimi potrebami. Čeprav vse pravice študentov s posebnimi potrebami niso navedene v enem splošnem pravnem aktu, pa iz posameznih zakonov, pravilnikov in uredb izhajajo navedbe, na podlagi katerih lahko pravice do enakih možnosti tudi uveljavljajo. Danes si oglejmo, kaj pomeni ‘biti študent s posebnimi potrebami’ in kako sistem skrbi za njihove pravice.

Morda bi bilo bolj od termina “študenti s posebnimi potrebami”, ki izhaja iz statusa “otroka s posebnimi potrebami”, smiselno uporabljati naziv “študenta s posebnimi pravicami”. Sem namreč nekatera določila ne štejejo zgolj tistih, ki so se v življenju znašli v težkih zdravstvenih ali socialnih razmerah, temveč tudi tiste, katerih pravice izhajajo iz posebnih dosežkov (športniki, umetniki). A vendar se tokrat sredotočimo na prve, o slednjih pa kakšen podoben prispevek pripravimo kdaj drugič …

Kako do statusa študenta s posebnimi potrebami

Študentje, ki jim za omogočanje enakih možnosti pripada poseben status, lahko tega pridobijo in naslovov naslednjih listin: - odločbe o usmeritvi Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, - strokovnega mnenja komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, - odločbe Centra za socialno delo, - izvida in mnenja strokovne komisije za razvrščanje otrok in mladostnikov, - odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in / ali - zdravniškega potrdila zdravnika specialista.

Običajno gre torej za študente, ki imajo zaradi z zgornjimi dokazili podprtih zdravstveno-socialnih razmer v klasičnem učnem procesu manjše možnosti kot ostali vrstniki. Med takšne študente z dolgotrajnimi poškodbami, motnjami, primanjkljaji ali težavami, ki otežujejo njihovo polno in učinkovito vključitev v izvajanje študijskih programov, torej štejemo: - posameznike z delno ali popolno izgubo vida ali sluha, - tiste, ki imajo zaradi govorno-jezikovnih težav posledično težave tudi s komunikacijo, - so gibalno ovirani, - jih teži dolgotrajna bolezen, - imajo primanjkljaj na posameznih področjih življenja, - pa tudi tisti, ki imajo čustvene ali vedenjske težave.

Kaj pa pravice študentov s posebnim statusom?

bottom of page