Študentski memorandum, osrednji politični dokument ŠOS, je javno objavljen in dostopen, zato ga lahko preberemo vsi študenti in se pobliže spoznamo s tistimi perečimi akademskimi, socialnimi, političnimi in drugimi izzivi, za katere se iz leta v leto borimo in se jih trudimo izboljšati. Pa nam gre? V splošnem se spremembe na bolje dogajajo, vendar pa, kot v uvodniku pravi predsednik ŠOS, ključne problematike ostajajo.
Aleksandar Spremo je torej zapisal, da pereče probleme na temo kakovostnejšega, bolj odprtega, dostopnejšega, transparentnejšega sistema visokošolskega izobraževanja vsako leto znova poskušamo odpraviti, a še vedno prevečkrat naletimo na gluha ušesa. Vendar pa se ne obrača zgolj k oblastnikom, ki bi za to morali skrbeti, temveč tudi na študente, katerih politična pozornost je še vedno pod mejo želene.
O čem torej govori študentski memorandum?
Težko bi poglavja memoranduma razvrstili po prioritetah. Vseeno pa nekatera morda pritegnejo več pozornosti študentov, ki nas memorandum zadeva.
Področje samega visokega šolstva opozarja predvsem na problematiko “poblagovljenja” študija, kot pravijo na ŠOS. Tudi sami smo že opazili, da se čedalje večkrat vprašamo, “a se nam splača”. Drugače rečeno; ali študij prinaša višjo zaposljivost, več kompetenc … med študenti se povečuje tekmovalnost in bistveno vprašanje je, kam je izginila ideja o javnem dobrem, še bolj pa javni odgovornosti. Smo res še samo tekmovalci v neoliberalističnem sistemu, ki hodimo en po drugem, da bi čim prej prišli na vrh?
Sociala, ki tudi obravnava vsa področja subvencioniranja, sofinanciranja in drugačne pomoči pri lajšanju življenjskih stroškov, poudarja, da državne štipendije ne pokrijejo povprečnih stroškov študentov in da bi jih morali ustrezno dvigniti. Navajajo tudi številke; od 500 evrov stroškov, ki jih ima na mesec povprečno študent, povprečna državna štipendija pokrije manj kot tretjino; znaša namreč 130 evrov. Skrbi jih tudi zdravstvo, zato zagovarjajo izgradnjo zdravstvenih domov za študente. Prav tako pa opozarjajo na nestabilnost določenih virov sredstev za spodbujanje zaposlovanj mladih in na pomanjkanje pripravniških mest.
Pozornost namenjajo tudi mednarodnem udejstvovanju, kjer napovedujejo, da bomo za cilj 20 % študentov, ki del študija opravi v tujini, morali narediti še kakšen korak k uravnoteženju pretoka prihajajočih in odhajajočih študentov ter odpraviti administrativne zaplete ter priskrbeti ustrezno pravno pomoč pri njihovem razreševanju. Sledijo še obštudijske dejavnosti, kamor kot najpomembnejšega uvrščajo šport, seveda pa v memorandomu svoje mesto dobi tudi širša problematika mladih. Pri slednji največ besed namenjajo političnemu udejstvovanju mladih.
Tudi mi si želimo, da bi prihodnost gradili skupaj in da bi nas zanimalo, kaj se dogaja na različnih zakonodajnih področjih, ki se nas bodo slej ko prej dotaknila - če se nas ne dotikajo že sedaj. Kako pa to storite? Za začetek s pregledom celotnega memoranduma. ;)