Ima pri nas res vsak možnost študija? Koliko stroškov v resnici pokrivajo štipendije? Je študentskih bivališč dovolj? Kaj je s kakovostjo študija? Vse to so vprašanja, o katerih ob začetku novega študijskega leta razmišljamo študenti. Če se gospodarska situacija pri nas res stabilizira, ali se to odraža tudi na študentski problematiki?
Vir slike: Freepik
Slovenija je ena tistih krasnih držav, kjer smo vsi privilegirani z možnostjo brezplačnega študija do doseganja 2. bolonjske stopnje oz. 7. stopnje izobrazbe. A vendar to ne pomeni, da imamo možnost študirati vsi. Tisti iz socialno ogroženih družin težje pridejo “skozi mesec”, če ob študiju ne delajo. Slednje pa vpliva na (subjektivno) kakovost samega izobraževalnega procesa ter zmanjšuje možnosti za uspešen zaključek dodiplomskega ali podiplomskega magistrskega programa.
Štipendije še vedno prenizke
Opozorila glede previsokega cenzusa in prenizkih državnih štipendij se še vedno naslavljajo na našo štipendijsko politiko. Življenjski mesečni posameznega študenta je po raziskavah pri nas nad 500 evri mesečno, medtem ko štipendije znašajo občutno manj. Sicer se zneski vsako leto popravijo, a vendar leta, v katerih je rast štipendij bila zamrznjena, poleg drugih dejavnikov vplivajo na neusklajenost študentskih prihodkov in izdatkov. Razlog niti ni pomemben, bolj bistvena je posledica, da študentje več delajo, namesto da bi se brezskrbno posvetili študiju.
Na stroške vpliva tudi premalo število študentskih bivališč
Subvencije za bivanje študentov znatno pripomorejo k znižanju mesečnih stroškov najema. A kljub temu veliko študentov ne more dobiti študentskega doma, saj je ležišč enostavno premalo. Problematika se še posebej odraža na univerzah, kjer je turistifikacija večja in se investitorji raje odločajo za gradnjo tržnih objektov kot študentskih stanovanj. Tako ne le zasebna stanovanja pridobivajo na ceni, ampak tudi možnosti subvencionirane postelje v lasti javnih institucij ostajajo pod povpraševanjem.
Kaj pa kakovost izobraževanja?
Prihajajoče študijsko leto obeta tudi zaključek Nacionalnega programa visokega šolstva 2011 – 2020 in Resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011 – 2020. Poleg tega bo potrebno kmalu prenoviti Belo knjigo o vzgoji in izobraževanje ter vzpostaviti Strategijo višjega strokovnega izobraževanja v Republiki Sloveniji za obdobje 2020 – 2030. Apel Študentske organizacije na državo je izvesti temeljito analizo kakovosti študija, pri kateri želijo sodelovati tudi predstavniki študentov, nato pa na podlagi ugotovitev zasnovati ustrezne korake razvoja in izboljšave študija v prihajajočih letih.
Če nam bo uspelo še bolj izboljšati kakovost ter omogočiti resnično brezplačen študij, verjamemo, da bomo dosegli tudi večje število dobro izobraženih in družbi (kot tudi gospodarstvu) koristnih posameznikov.
Vir: ŠOS