18. Aprila 2017 je v Ljubljani potekal Shod za znanost, protestni shod znanstvenikov, ki opozarja na degradacijo znanosti in se bori, da bi slednjo zopet dvignili na nivo, na katerem bi ljudem še naprej odpirala vrata v svobodo in prosperiteto.
Predstavniki mednarodnega gibanja “March for Science” pozivajo k uporabi znanosti za javno dobro ter politične predstavnike nagovarjajo k boljšemu delovanju v našo splošno korist. “Znanstveniki so predolgo molčali,” pravijo, in zato jih želijo z gibanjem podpreti, povezati, ter usmeriti k bolj aktivnemu političnemu udejstvovanju z namenom, da v prakso vpeljejo politiko vzdržnosti tako za ljudi kot tudi za naravo.
Tudi slovenski znanstveniki v boju za znanost
Pri nas opažamo upad vključevanja mladih v znanstveno-raziskovalno delo. Razlog je verjetno neustrezno razporejanje sredstev za financiranje. Slednje namreč v večjem delu poteka v projektni obliki, kar daje neprijeten občutek nestabilnosti in strahu pred izgubo sredstev. Ni nenavadno, da se pri tem vsak potencialen raziskovalec vpraša, zakaj mu je to sploh potrebno, in marsikateri se za nadaljevanje študija ter vključevanje v znanstveno delo prav zato ne odloči. Kajti delo za znanost ne bi smelo biti prekarno delo, pravi ŠOS.
Pa tudi če se študentje le opogumijo opravljati doktorski študij in se vključijo v znanstveno-raziskovalne projekte, je tudi njihova prihodnost po zaključku doktorata še vedno izredno negotova, saj niti naš javni niti zasebni trg dela ne omogočata dovolj perspektive za nadaljnje raziskovalno delo. In nikar pri tem ne pozabimo, da z izgubo potenciala raziskovalnega kadra izgubljamo tudi na kakovosti študija. Pedagoško delo in raziskovanje na fakultetah namreč potekata z roko v roki in manj ko je raziskav, manj se lahko študentje na vseh stopnjah v njih vključujejo.
Bistveno sporočilo shoda je torej bilo: “Shod za znanost je shod za jutri, saj znanost in naša skrb zanjo definira našo skupno prihodnost,” kot je bistvo povzel Aleksandar Spremo, predsednik ŠOS.