Ničkolikokrat pomislimo “aaaa, pa zakaj se moram ravno sedaj učiti”, “kaj mi bo integral pomagal čez 20 let”, “kako naj sploh gledam v knjigo, če je pa zunaj tako lep sončen dan”, “jaz nočem več študirati, kdaj lahko končno začnem delat”. In še marsikaj drugega. V življenju je pač tako, da dokler smo v šoli, se pač učimo. Pod pogoji, ki jih nudi izobraževalna ustanova. In če opravimo svoje obveznosti, je OK, če jih ne, lahko imamo srečo in je tudi OK, lahko pa pač občutimo posledice. Vendar pa ni vse tako "črno", kot je videti. Učenje je pač dejstvo, ki ga je treba sprejeti - konec koncev nas že življenje samo uči vedno in povsod. Ne glede na leta in šolo.
Sploh v najstniških letih velikokrat dobimo občutek, da se to dogaja samo nam. Pa se ne. V bistvu smo vsi bolj kot ne na istem … nianse so odvisne le od stopnje in vrste izobraževanja. Kaj je torej 5 tistih najbolj krutih resnic o učenju, ki jih pač moramo sprejeti, da nam bo vsaj malo lažje?
1. resnica o učenju: brez “zicledra” ne gre.
Ja, babi ima prav. (Oz. bolj mami. Babice nas rade crkljajo. :D) Če hočeš nekaj znati, boš pač moral(a) ponavljati toliko časa, da se ti vtisne v spomin. Pa naj bo to zgodovina ali književnost, kjer je pač treba kaj v knjigi prebrati in si poskusiti čim bolj natančno zapomniti ali pa matematika ali fizika, kjer obvladaš, ko rešiš dovolj različnih vaj.
2. resnica o učenju: enim gre lažje kot drugim.
Tudi to zelo drži. Že karakterno se razlikujemo; eni ste bolj nagnjeni k raziskovanju, drugim leži kreativno razmišljanje, tretji smo čisti operativci in takoj zgrabimo bika za roge. Dejstvo je tudi, da starejši kot smo, bolj se pozna “podlaga” od prej. In ja, enim gre res lažje v glavo, čeprav ne jejo nič posebnega - tista sošolka v razredu brez težav imela vse pet, med tem ko boš ti le s težavo pridelal 2. Ampak brez skrbi. Sistem je zastavljen, tako da lahko uspe vsem.
3. resnica o učenju: slab dan lahko pokvari oceno.
Ja, res je, tudi če slabega dne ne morete imeti 365 x v letu v času pouka, se vam lahko kdaj zgodi. Prejšnji večer ste slabo spali, ker je vso noč lajal sosedov pes. Zbudili ste se z zamašenim nosom in razbolelim grlom, a ste vseeno šli šolo, da ne bi bilo videti, da se izogibate preverjanju. Izvedeli ste zelo slabo novico, ki vas je čisto pretresla in se ne morete zbrati.
4. resnica o učenju: ocena je subjektivna reč.
In je odvisna od tistega, ki ocenjuje. Zakaj menite, da esej na matrui pregledajo trije različni ocenjevalci? In zakaj je 4. izpitni rok komisijski? Ker smo vsi ljudje ljudje. Kot imate vi lahko slab dan, ga imajo lahko tudi profesorji. Nič pa ne bo škodilo, če se malo prilagodite in poskusite ugotoviti, kako čim bolj približati svoje znanje njihovim pričakovanjem in se res odlično naučite tisto, kar najbolj poudarjajo.
5. resnica o učenju: znanje, pridobljeno na hitro, ima kratek rok.
“Delajte sproti!” “Zakaj se nisi tega lotil že prej?” “Kako lahko pričakuješ, da boš po pol leta ‘spanja’ sedaj v 4 urah spravil noter vso snov?” Ko vam starši in učitelji to vržejo pod nos, imajo prav. Če bi se prej lotili, bi sedaj nekaj že znali in bi bil pritisk manjši. Prav tako bi lažje gradili naprej. Morda ene snovi res ne boste nikoli potrebovali in se jo morate naučiti zgolj za test. Vendar pa so tudi možgani narejeni tako, da bolj kot jih trenirate, hitreje in bolje delajo.
Sedaj ko poznate 5 krutih resnic o učenju, ne zaprite knjig in si recite “to ni zame” (verjetmite, tudi na delovnem mestu se vam kdaj ne bo dalo). Raje se konstruktivno spoprimite s svojim odporom in / ali strahom in se udeležite maratona znanja, kjer se boste naučili mnogo učinkovitih veščin in tehnik. Mi vas pričakujemo. :)