Izvirnost je stvar preteklosti, pravijo. Vse, kar se nam zdi, da je novo in avtentično, je v bistvu le kopija delčkov že znanih znanj in prejetih informacij, ki jih po svoje zlagamo v nove kolaže, da se nam zdi, da smo naredili nekaj novega. Zakaj torej ne bi enostavno kopirali in lepili ter tako hitro in učinkovito pripravljali tekste, pod katere se lahko nato podpišemo? Saj novega tako ne moremo nič odkriti, dodatno razmišljanje pa nam le jemlje čas, ni res?
Mi menimo, da ne. Najsi gre za seminarsko, diplomsko, magistrsko nalogo, znanstveni prispevek ali internetno novico, je prav, da poskušamo na staro pogledati z nove plati, pri tem uporabiti lastno interpretacijo (ter posledično pamet) in se ob tem morda še kaj novega naučiti. To pa je le en razlog, zakaj “copy-paste” ni kul.
5 razlogov, zakaj odsvetujemo kopiranje
1. Odraža nespoštovanje avtorja.
Vsakdo, ki nekaj piše, za to porabi svoj čas in energijo. Vsebine ne ponudi na ogled, ker bi mu bilo v življenju dolgčas, ampak, ker želi s tem nekaj povedati in (v kolikor ne objavi anonimno) pri tem pričakuje tudi spoštovanje njega samega kot avtorja.
2. Manj možnosti, da si vsebino zapomnite.
Kadar poskusite nek tekst razumeti (to je osnova, da ga lahko interpretirate po svoje), ga možgani “procesirajo” in bolj ko ga aktivno obdelujejo, več povezav se uporabi in vzpostavi v tem nevro računalniku. S tem pa tudi več možnosti, da se vsebina vsidra v vaš spomin.
3. Prišlo vam bo v navado.
Tudi če si rečete, da se vam tokrat res mudi in da boste po “ctrl+c & ctrl+v” principu sestavili (napisali težko rečemo) samo še to seminarsko nalogo, za diplomo pa se boste res potrudili, je to malo verjetno. Navada je železna srajca.
4. Kako bi se pa vi počutili, če bi se nekdo podpisal pod vaše delo?
Morda boste rekli, da vam je vseeno. Pa vendar, kaj če bi šlo za nekaj, s čimer bi lahko dobro zaslužili? Ko pride do denarja, vedno na stvar brez težav pogledamo drugače, kajne?
5. Dobili vas bodo.
Zadnji, a ne najmanj pomemben razlog (sploh pri zaključnih delih) je, da vas lahko hitro dobijo. Sistemi za preverjanje plagiatorstva so čedalje bolj natančni in baze za primerjanje vsebin se vsakodnevno večajo. Tudi če kopirate iz internetnega članka - kdo vam zagotavlja, da nekdo pred vami tega teksta ni kopiral že prej? Še huje pa bo, če vas dobi slovenska publika. Ta vas bo najmanj spletno kamenjala. (Če se ne spomnite zadnje slovenske plagiatorske afere, malo poguglajte.)
Kdaj pa kopiranje vseeno je kul in se ga poslužimo tudi sami?
Kopiranje je torej kul zgolj in samo takrat, ko vsebine res ne morete interpretirati po svoje, saj je tako specifična ali pa je avtor res tako znan, da njegov citat tekst dvigne na višji nivo. Seveda pa je v tem primeru navedba avtorja ob citatu še posebej pomembna, tudi če ne pišete v raziskovalne namene.