top of page

Ali družabna utrujenost res obstaja?

Družabna utrujenost se čedalje pogosteje navaja kot problem introvertiranih posameznikov v sodobni družbi. Preveč stikov z drugimi ljudmi lahko posameznike izčrpa do te mere, da ne morejo več normalno funkcionirati in so družbe v nekem trenutku preprosto siti. Če se tudi vi kdaj tako počutite, vedite, da to ni nič takega. Dogaja se marsikomu, mnogi pa se sprašujejo, če t. i. družabna utrujenost sploh obstaja in kaj pravzaprav to sploh je.

Mnogokrat slišimo, da je nekdo tako “zasičen” z družbenimi interakcijami, da resnično potrebuje mir in čas s samim seboj, saj si le tako lahko opomore od zahtevnih medčloveških odnosov. Morda tudi sami to kdaj občutimo, sploh ko se na primer vrnemo z družinskega kosila ali praznovanja (Granneman, 2018). Globoki odnosi - kar odnosi z družino vsekakor so - od nas zahtevajo, da igramo zahtevno vlogo sina ali hčere, sestre ali brata, nečaka ali nečakinje, sestrične ali bratranca … ali pa kar vse naenkrat. Zato verjetno utrujenost po takšnih srečanjih (sploh če jim prisostvuje še polna miza hrane in kakšen kozarec vina) ni nekaj nenavadnega. Intenzivni odnosti, tudi če so prijetni, nas seveda energijsko izčrpajo, pa naj bomo introvertirani ali pa ekstrovertirani. Se strinjate?

Nekateri pravijo, da družabno utrujenost povzročajo tudi družbena omrežja in sodobna delovna mesta

Dandanes smo zasičeni tudi s stalnimi digitalnimi komunikacijami, sodobnimi tehnologijami, ki nam omogočajo, da smo ves čas dosegljivi in pozorni na obvestila in sporočila iz vseh možnih virov in po vseh možnih kanalih. Pravijo tudi, da je posledica sodobnih delovnih mest. Ta so sicer fleksibilna v smislu, da si delovni čas lahko organiziramo po svoje, a dostikrat se izrodi v dejstvo, da ves svoj čas namenjamo delu; smo ves čas dosegljivi in aktivni, tudi če sredi nedeljskega popoldneva. Tako avtor bloga ugotavlja, da njen sin ni nedružaben in namrgoden, ker bi imel problem z njo. Enostavno se je moral spočiti od čustveno intenzivnega dogajanja zadnjih nekaj tednov na njegovem delovnem mestu (Safetravels196, 2019).

In kaj lahko sploh naredimo, če opazimo družabno utrujenost?

Dejstvo je, da se dandanes dosti soočamo z različnimi psihološkimi ali psiho-socialnimi izzivi, ki jih skušamo reševati, potlačiti ali zaobiti z namenom “normalnega” funkcioniranja v našem okolju. Okolju, ki nam ves čas pošilja signale, na katere se naši “pramožgani” še vedno odzivajo zelo stresno. Družabna utrujenost se nato manifestira v slabi volji, tudi brezvoljnosti, nezainteresiranosti za druženje, zadirčnosti, melanholičnosti, pesimizmu … to so le majhni znaki in opozorila, ki lahko vodijo tudi na povod za živčni zlom ali izgorelost, ki se ju da preprečiti z nekaj minutami v osami in miru. Avtorica bloga na to temo (Newman, 2018) pravi, da je včasih pokadila po 20 cigaret na dan, kar je pomenili, da si je vzela 20-krat po 5 do 10 minut zase. Bi lahko to pripomoglo k večji “socialni trdnosti”? Pa ne mislimo, da sedaj postanemo kadilci. Enostavno najdemo nekaj, kar nam da čas zase in lasten mir, pri čemer, po možnosti, tudi odložimo telefon in ga ne jemljemo s seboj.

Comments


bottom of page