Mladost je norost, pravijo. A vendar smo študenti že toliko zreli (in izobraženi), da lahko sočustvujemo s tistimi, ki jih poki bolj prestrašijo kot nekatere veselijo. Zato nas je verjetno čedalje več, ki ne opazimo le stiske živalic, temveč tudi ljudi, ki jim petarde praznikov ne lepšajo, ampak jim jih uničujejo.
Vir slike: Pixabay
Tema, nepričakovano prasketanje, mogočni poki, dim, neprijeten vonj in naslednji dan kup odpadkov, raztresenih križem-kražem. Pred blokom, v strnjenem stanovanjskem naselju, kjer še vedno odmeva in trepeče dih tistih, ki ne razumejo. Ne razumejo, zakaj je pokanje potrebno. Čemu glasen, ušesa parajoč zvok nekateri dojemajo kot užitek. Kot nekaj, kar je nujno potreba početi. Po možnosti na način metanja v kanalizacijo, kontejnerje ali celo kar med ljudi (da živali ne omenjamo).
Zvok, ki nas sicer asociira na nasilje in grozo vojnih območij (ali lokalnega gozda, kjer lovci pravkar izvajajo plašenje živali in nič hudega slutečih gobarjev), decembra postane nekaj najboljšega, kar bi si lahko zamislili. Točno vemo, kje bomo kupili petarde. Tiste tadebele, ki fino počijo. In nato jih bomo nosili s seboj, prižigali in jih metali. Če se bo le dalo v družbi prijateljev, s katerimi bomo tudi tekmovali, kdo jo upa dlje držati, preden jo zaluča, kdo ve kam. Morda ravno Runu pred kočo ali Micki pred kuhinjsko okno. Če slišimo cviljenje ali preklinjanje, to pomeni 10 dodatnih točk.
Bere se neverjetno, a to je realnost veselozimskih družbic pod vplivom adrenalina medsebojnega dokazovanja (morda tudi alkohola), ki jo prenašamo vsak december. Na srečo je z leti tovrstnega nasilja manj. Morda ker je bolje to početi virtualno - kot vse ostale stvari - morda pa vsaj malo tudi zato, ker pokanje petard enostavno postaja nekaj popolnoma nesmiselnega tudi najbolj zagretim ljubiteljem pokanja.
Morda pa tudi zato, ker aktivisti za pravice živali čedalje bolj intenzivno in kreativno objavljajo proti-pirotehnične objave na različnih sodobnih digitalnih kanalih. Morda nam je končno seglo v srce vsaj to, da naše domače živali res trpijo zaradi uporabnikov petard, ognjemetov in podobnih prazničnih pripomočkov.
Se res približujemo možnosti, da praznike preživimo brez pokajočih pretresov in paničnih napadov naših hišnih ljubljenčkov? Upamo, da se in da bomo tudi študenti ta veseli december petardam rekli odločen: “Ne!”