Mariborska cesta 2

3000 Celje

Slovenija

  • White Facebook Icon
  • White YouTube Icon
  • White Instagram Icon
Piši nam

© 2017 by Matic Gabriel & Tadej Perčič

Človeške možgane bomo kmalu povezovali s pametnimi telefoni

Znanost napreduje v nedojemljive razsežnosti. Čeprav bi nam moralo že zdavnaj biti jasno, da so naprave, ki delujejo v pomoč ljudi, v uporabi že nekaj let in je le vprašanje, kdaj se bodo razširile tudi z drugimi nameni, nas to še vedno preseneča. Neuralink je v tem tednu objavil, s čim se ukvarja. Kakšne bodo posledice množične uporabe takšne tehnologije, pa si lahko predstavljamo sami. 

 

 

Kar je bilo za večino 10 let nazaj še znanstvena fantastika, je danes praktično pred nami. Elon Musk je v torek, 16. 7. 2019, razkril delo zagonskega podjetja z imenom Neuralink, katerega razvoj se že dve leti osredotoča na izdelavo (in implementacijo) čipa, ki bi vzpostavil brezžično komunikacijo med možgani in zunanjo mobilno napravo.

 

Razvoj nevroloških vsadkov ni nič novega, a ves čas prinaša novosti

 

Novost, ki jo uvaja Neuralink je v tem, da bodo možgane lahko povezovali z mobilno napravo. Povezovanje možganov z napravami sega že v 2006, ko je Brownova Univerza razvila t. i. “BrainGate”, s katero je paralizirana oseba lahko nadzirala računalniški kurzor. Ko so raziskovalci Neuralinka o takšnih napravah govorili s posamezniki, ki jih uporabljajo, pa so ugotovili, da je naslednji logičen korak povezovanje s pametno napravo, ki bi bila manjša od računalnika in zato enostavnejša za uporabo.

 

Čip so že preizkusili na rastlinah in podganah

 

Znanstvene raziskave Neuralinka kažejo, da bodo v nekaj letih lahko njihove možganske vsadke za povezovanje z računalniki že preizkušali na ljudeh. Uspešni poskusi z rastlinami in podganami dajejo obetajoče rezultate. Ob samem razvoju čipa pa ekipa dela tudi na robotu, ki bo vsadke vstavljal v človeške možgane.

 

Naprava deluje na direktnem stiku z možgani, zato mora biti zelo majhna in natančno implementirana. Do 96 majhnih polimerskih vlaken, od katerih je vsako povezano z do 32 elektrodami, bo v možgane vsadil robot. Skozi reze velikosti 2 mm bo z veliko natančnostjo vstavil 6-mikrometrska vlakna, ki bodo vzpostavila povezavo možganov preko vmesnika in bluetootha z uporabnikovim pametnim telefonom. 

 

Prihodnost čipov, ki možgane povezujejo z napravami

 

Dolgoročna vizija Neuralinka je vzpostaviti povezavo med človeško in umetno inteligenco. Če torej danes opisane naprave uporabljajo predvsem v zdravstvu, kjer ljudem z gibalno omejenostjo omogočajo, da si pri vsakodnevnih opravilih pomagajo z računalnikom, je le še vprašanje časa, kdaj se bodo pričele uporabljati tudi ne le za lajšanje zdravstvenih težav, ampak za izboljšanje delovanja ljudi kot takih. V svetu, kjer sta v ospredju kapital in konkurenčnost, se že pojavljajo špekulacije o “spominskih vsadkih”, pa tudi možnostih nadzora naprav, kot so pametni avtomobili ali uporaba facebook-a samo z mislimi. Seveda z ustreznim miniaturnim elektronsko-računalniškim vmesnikom.

 

Vprašanje, ki se tukaj poraja, je, do kam bomo še šli z našo odvisnostjo od elektronskih naprav, če smo že danes nenormalno živčni, ko nam ugasne telefon in vemo, da še eno uro ne bomo prišli do polnilca? In pa skrb, ki niti ni več vprašanje … kaj bo morebitna množična vgradnja takšnih napravic pomenila za družben nadzor. Verjetno lahko to presodi vsak zase.

 

Mi pa za konec tega prispevka lahko rečemo le še: “Dobrodošli v prihodnosti.”

 

 

Vira: Forbes (Stibel, 2017, Knapp, 2019)

Neuralink (spletno mesto, raziskava)

 

 

 

 

Share on Facebook
Please reload