Tudi dijaki in študentje s svojim občasnim delom preko napotnic doprinesemo sredstva v pokojninsko blagajno. Ta je v letu 2019 bil višji od zneska, ki so ga zagotovile kapitalske naložbe KAD. Študentska organizacija zato meni, da je treba v javni razpravi upoštevati tudi njeno mnenje, ki se osredotoča predvsem na namen in smiselnost takšnega sklada.
Vir slike: posnetek zaslona s stat.si
Pokojninski sistem je že danes nevzdržen
Pretočen pokojninski sistem, kakršen je tudi naš, enostavno pomeni, da se vplačan denar sproti porablja oziroma, da morajo trenutna vplačila pokrivati izplačila. Pretežni vir pokojninskega sklada je torej delovno aktivno prebivalstvo (zaposleni, samozaposleni itd.), ki vplačuje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Nekaj let nazaj smo s prenovo v ta sklad vložek povečali tudi študenti in dijaki, ki smo opravljali začasno in občasno delo preko študentskih napotnic. Spomnimo se, da smo ob minimalni zagotovljeni bruto urni postavki dobili še obveznost plačila 15,5 % prispevkov PIZ na znesek na napotnici (več o študentskem delu na gov.si).
Nevzdržnost je posledica sistema, ki ni prilagojen demografskim spremembam - strokovnjaki so leta opozarjali, da se starostna piramida obrača, dandanes pa je zmanjševanje števila delovno aktivnih v primerjavi s prejemniki pokojnine golo dejstvo. Kaj lahko glede na trenutni trend pričakujemo čez približno 50 let, ko se bomo (če se bomo) upokojevali mi, prikazuje tudi animiran video na strani Statističnega urada Republike Slovenije.
Demografski sklad bi naj pomagal plemenititi sredstva državnega premoženja in združil več družb. To funkcijo sicer danes opravlja KAD, ki je leta 2019 v pokojninsko blagajno namenil 50 milijonov evrov. Ob tem je potrebno povedati tudi, da ga je študentsko v istem času prineslo 62,5 milijona evrov (ŠOS, 2020).
Nadzorni svet naj odraža sestavo civilne družbe, Vlada RS naj nosi neposredno odgovornost za oblikovanje pokojninskih politik
ŠOS se s potrebo po takšnem skladu strinja, čeprav izraža skrb za “drobljenje odhodkov iz sklada za namen financiranja drugih politik”. Izhajajoč iz načela skrbnosti in odgovornosti pa ŠOS nasprotuje “načinu imenovanja in predlagani sestav nadzornega sveta sklada”. V slednjega bi člane morala imenovati sama civilna družba, da bi ti zastopali interese vseh družbenih skupin.
Zakon predvideva tudi ustanovitev Urada za demografijo, ki bo “politično izjemno pomembno telo, zato [predlagajo], da se ustanovi kot urad v neposredni sestavi Vlade Republike Slovenije, s čimer se zagotovi njegova teža in neposredna odgovornost Vlade RS za oblikovanje pokojninskih politik”.
Za več informacij preberite celotno besedilo mnenja Študentske organizacije Slovenije na Predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu.