Izguba voha je 'koronski' simptom, ki mu redki pripisujejo pomen. Vsaj dokler ga ne doživijo tudi sami.
Vir slike: Unsplash
Blage oblike bolezni, ki jo povzroča novi koronavirus, lahko prinesejo tudi izgubo zmožnosti zaznavanja vonja in/ali okusa. Povezava med obema zaznavama je močna, zato se velikokrat zgodi, da ima nekdo, ki ne more vohati, občutek, da tudi okušati ni več zmožen. Gre za to, da specifične okuse (ne zgolj sladko, slano, kislo in grenko), določamo s pomočjo istih zaznavnih celic, s katerimi zaznavamo vonjave. Dobra novica je, da se v več kot 90 odstotkih primerov izgube voha zaradi koronavirusa, ta vrne v približno mesecu dni.
Izgubo sposobnosti zaznavanja vonja oboleli doživljajo različno
Novi koronavirus nam je prinesel številna področja, zanimiva za raziskovanje. Med drugimi so se znanstveniki osredotočili tudi na fenomen izgube sposobnosti zaznavanja vonjev in okusov, ki sicer ni znana kot ena od bolj problematičnih simptomov koronavirusa, je pa med najpogostejšimi. Med najhujše še vedno seveda sodijo težave z dihali, na primer pri težkih oblikah, ki povzročajo pljučnice in pa tudi dolgoročne nevrološke posledice, o katerih pričajo nekateri primeri dlje časa okrevajočih bolnikov.
Kaj pa lahko za nekoga pomeni izguba vonja?
Znanstveniki so ugotovili, da ne gre nujno za nedolžen simptom, ki kmalu izgine, saj lahko dolgoročna ali celo stalna izguba voha prinese druge posledice, kot so:
večja dovzetnost za zastrupitev s hrano ali izpostavitev fizični nevarnosti, na katero nas sicer lahko opozori naš “nos” - npr. požar, uhajanje nevarnega plina itd.;
nezmožnost občutka “uživanja” v hrani in posledično zmanjšanje apetita, ki lahko prinese slabo prehranjenost ali celo podhranjenost in pretirano hujšanje;
zmanjšanje pozitivnega učinka socialnih interakcij zaradi prejšnje vajenosti povezovanja oseb ali dogodkov z vonji, lahko pripelje tudi do občutkov depresivnosti ali celo hujših duševnih motenj.
Izguba zaznavanja vonja med manj nevarnimi zapleti koronavirusne bolezni
Izguba voha ali okusa sta le dva od možnih zapletov, ki nastanejo kot dolgoročna posledica koronavirusa. Dejstvo pa je, da pri težjih potekih bolezni koronavirus terja tudi resne dolgoročne okvare dihal, možganov ali prizadene druge organe; nenazadnje pa zahteva tudi smrtne žrtve. Gre torej za resen virus, in čeprav nekateri bolezen prestanejo enostavno, to ni nujno pravilo niti za mlade niti za sicer popolnoma zdrave. Zato pazimo nase in na svoje bližnje ter skušajmo širjenje preprečiti po svojih najboljših močeh.