Jesenski pregled brezposelnosti med mladimi

Oktobra letos več kot 15 odstotkov povečana brezposelnost glede na stanje lani v istem mesecu. Od vseh prijavljenih iskalcev zaposlitve je med njimi več kot petina mladih. Sindikat Mladi plus z oktobrskim pregledom brezposlenosti med mladimi opozarja na problematiko. Povzeli smo nekaj bistvenih informacij, katere vas vabimo, da si ogledate v nadaljevanju prispevka.

Vir slike: Unsplash


Začnimo kar s številkami


Res je, da oktobra mnogim mladim poteče status študenta in porastu prijav med iskalce zaposlitve botruje že to dejstvo samo po sebi. Pa vendar, če primerjamo stanje lanskega in letošnjega oktobra, po analizi v objavi spletnega mesta sindikata Mladi plus lahko jasno vidimo spremembo na slabše. Logičen sklep bi bil, da ji je botrovala prav epidemija oziroma njene gospodarske posledice. “Koronavirus” je na zavod za zaposlovanje pahnil predstavnike več starostnih skupin. Med njimi je stopnja registrirane brezposelnosti v starostni skupini od 19 do 24 let 16-odstotna, v skupini med 25. in 29. letom pa 10,9-odstotna. Oba deleža sta višja od povprečne stopnje registrirane brezposelnosti med splošno populacijo, ki znaša 9,1 odstotka.


“Po prvem valu odpuščanj v aprilu – takrat je denimo samo zaradi izteka pogodbe za določen čas v evidenci brezposelnih pristalo kar 1810 mladih – je s ponovnim zagonom gospodarstva zaposlitev našlo več mladih kot v preteklem letu, a vendarle skupno število mladih brezposelnih ostaja zaskrbljujoče visoko. Posledice drugega vala in ponovnega zaprtja številnih dejavnosti pa se bodo pokazale šele v prihodnjih mesecih,” so še zapisali Mladi plus.


Socialno-ekonomski status mladih iskalcev zaposlitve običajno slabši


Mladi, ki so prvič prijavljeni v evidenco brezposelnih kot aktivni iskalci zaposlitve, nimajo možnosti nadomestila. Sploh pri dolgotrajni brezposelnosti je to še posebej problematično. Začaran krog v projektu najti prvo službo je tako še bolj stresen. Ne le, da morebitnemu bodočemu delodajalcu nimajo pokazati večletnih preteklih formalnih zaposlitvenih izkušenj, tudi finančno so slabše preskrbljeni od svoje “konkurence” na trgu dela, ki je službo izgubila po dlje trajajoči zaposlitvi.


Pri tem je še posebej neugodno tudi dejstvo, da v ostalih mesecih med prijavami na zavodu prednjačijo tiste, ki so posledica zaključka zaposlitve za določen čas ali celo prekarstva. Mladi smo mu namreč podvrženi najbolj, saj zavoljo cilja dobiti vsaj kakšno delo, sprejmemo tudi tiste oblike, ki niso le pravno sporne, ampak tudi slabo vplivajo na našo dolgoročno ekonomsko situacijo.


Da je iz začaranega kroga stopiti še težje, povzročijo tudi negativni občutki, ki se ob vsem tem porajajo. Nenazadnje se lahko vse skupaj konča precej klavrno, kot je Eurofound opozoril že pred nekaj leti.


Upamo, da bomo mladi sčasoma postali bolj slišana družbena skupina in da bomo dobili kakovostno sistemsko podporo za svoja samostojna življenja, saj bomo le tako lahko postali trdni gradniki družbe. Saj že stari slovenski pregovor pravi, da "na mladih svet stoji". To bi prav radi dokazali, a se bojimo, da težko položimo dober temelj, če pa nam tla pod nogami sproti odnaša ...