top of page

Nekaj kulturnih kratkočasnih idej v teh dolgočasnih dneh (s povezavami)

Na družbenih omrežjih krožijo izzivi, ob katerih ljudje, ki so še pred kratkim žugali za varstvo podatkov, objavljajo še tisto, česar medijski mogotci še nimajo; analogne slike. Tkejo se teorije zarote, zganjajo se javnosferske norčije in kot v starem Rimu, kruha in iger nam očitno ne bo zmanjkalo.

Vir slike: Unsplash

Kaj torej preostane tistim, ki še nosijo v sebi košček intelekta in bi radi končno doživeli nekaj mirnih prijetnih dni in iz izolacije povlekli kaj koristnega? Pa poglejmo ...

Kultura je na voljo, in to po nepiratskih poteh

Dobra novica je, da ni treba iskati torentov za kakovostne predstave. Lahko si jih zavrtimo kar brezplačno. Projekcije preko najbolj obleganega družbenega omrežja obljublja že naš lokalni mestni kino. Da ne govorimo o množici filmov, katerih ogled je Baza slovenskih filmov prav ob tem času omogočila splošni javnosti. Zakaj ne bi torej malo preklopili s standardnih medijev in “presekali” neskončne maratone holivudskih nadaljevank? Tudi gledališke predstave, in to slovenske, si lahko ogledamo. Da ne govorimo o domačih koncertih, ki jih predvajajo na eni najbolj zanimivih slovenskih nacionalnih radijskih postaj. Tudi na splošno ima naš glavni nacionalni spletni multimedij veliiiiko zbirko vsebin, tako da lahko končno izvemo, za kaj plačujemo tiste mesečne položnice.

Kaj pa če bi raje kaj prebrali?

Dokler bo delal internet, lahko še malce zdržimo ob zaprtih knjižnicah. Kot smo že omenili, lahko vsi tisti, ki vseeno želite opraviti kakšno študijsko obveznost, dostopate do gradiva preko vpn-ja vaše fakultete ali univerze. Tisti, ki vas bolj prepriča leposlovje, pa lahko preverite recimo tole spletno knjižnico. Še več idej, kje najti knjige, navaja prispevek Bralnice.

Vsekakor imamo možnosti ogromno. In če se nam od nebuloznih objav na družbenih omrežjih oči že toliko obračajo, da bi lahko ostale za stalno obrnjene proti notranjosti lobanje, je morda res čas, da jih izključimo. Če le imamo to možnost, da se za kak dan umaknemo od svojih zvestih spremljevalcev, snemalcev in prisluškovalcev (telefonov seveda) in prisluhnemo svojim mislim. Kolikorkoli so že nore, so vendar naše. Morda se pa le malce prečistijo, če jim damo nekaj svobode in časa.

Ja, tudi če je zunaj sneg in smo v skrbeh, da kdo v mreži geografsko bližjih virtualnih prijateljev nima okna, da bi to videl na lastne oči.

bottom of page