Izredne razmere so velikokrat vzrok za spremembe in tokratne so tudi nam prinesle kar nekaj novih navad. Spletno nakupovanje, domačo telovadbo, strpno prenašanje sostanovalcev, sosedov in drugih, osredotočanje misli v pozitivno in izrabo časa za kaj koristnega, kot je čiščenje ali študij. Tiste dobre bi bilo pametno obdržati tudi po koncu ukrepov socialne izolacije.
Vir slike: Unsplash
Študentje smo kljub ukrepom obremenjeni s sprotnim delom za študij preko e-učilnic. Vendar pa nam je ostalo kar nekaj časa, ki smo ga radi porabili s kolegi na pijači, za gibanje v naravi ali študentsko rekreacijo, za dogodke, kot so koncerti, konference in druga srečanja ter razne družabne prostočasne aktivnosti. Biti študent in živeti študentsko življenje je super. A kar naenkrat vse skupaj postane brezzveze, ko pristanemo doma z družino ali v sobi študentskega doma, izolirani od drugih ljudi. Takrat moramo najti nove navade, s katerimi se bolj ali manj sprijaznimo. Mogoče pa bi lahko tiste tadobre obdržali tudi, ko izredne razmere minejo?
Dobre navade, ki bi nam lahko ostale tudi po ukrepih socialne izolacije
Mednje sigurno ne sodi posedanje na domačem kavču in buljenje v TV ali igranje videoiger. Ali neprestano nerganje: "Kaj nam je tega treba." Čeprav smo se verjetno do zdaj že uspeli sprijazniti - ali pač ne? Kakorkoli, oglejmo si, kaj so tiste navade, ki bi nam lahko še ostale po koncu izolacije. Prva med njimi je čiščenje. Verjetno smo že vsi opazili, da so na družbenih omrežjih poplave slik domačih generalk. Pregleda predalov, najdb parov nogavic ali ljubezenskih pisem iz osnovne šole. Mogoče se kje skriva še kakšna božična čokolada. Ali pa deset evrov od babice, ki so ostali zataknjeni v tisti debeli knjigi, ki je sedaj postala kar zanimiva. Kajti tudi branje je ena od navad, ki smo jih nekateri kar naenkrat pridobili, ko smo se naveličali celodnevnega strmenja v zaslone.
Dobra navada je tudi, da smo manj v gostilnah, da tudi sami kaj skuhamo doma in da malce bolj zavzeto planiramo tedenske jedilnike. Izbiramo lokalno, organizirano pomagamo en drugemu in se trudimo biti koristni. Končno smo začeli tudi malo bolj spoštovati osebni prostor. Nekateri so se načrtno začeli izogibati novic, da ohranjajo pozitiven odnos do sveta in medijem preprečijo, da bi iz njih izvabljali energijo jemajoča občutja, kot so jeza, strah in brezup. Mnogi smo se naučili večkrat poklicati ali odgovoriti tistim, ki nam nekaj pomenijo, saj njihova bližina ni več samoumevna. In nekateri smo tudi malo upočasnili tempo ter se resno vprašali, kaj je v resnici pomembno v življenju. Vsekakor upamo, da tega ne bomo pozabili, takoj ko se bodo vrata odprla in bomo lahko zavili v prvo gostilno na pivo z nekje marca pretečenim rokom.