Učenje je del življenja. Ves čas se seznanjamo z novimi informacijami, spoznavamo nove kraje, ljudi, reči, iščemo načine za doseganje ciljev, ki si jih zamislimo - vse to skozi različne učne oz. izobraževalne pristope, ki so formalni, neformalni in tudi priložnostni. Katero je tisto znanje, ko ga redko dobimo v šoli ali na fakulteti in ga moramo zato poiskati v obliki neformalnih izobraževanj?
Vir slike: Unsplash, avtor: Tiago Rosado
“Ne učimo se za šolo, temveč za življenje,” je znan rek, ki smo ga morda že pozabili. Sega kar daleč v čase, ko so osnovnošolci še nosili spominske knjige učiteljicam, da jim kaj lepega narišejo, slednje pa so običajno dopisale še kakšno modrost. Če so se prejšnje generacije mladih temu čudile in niso razumele, kaj ta rek pomeni, nam je danes precej jasno, da je naša prihodnost odvisna predvsem od tega, kar se naučimo za življenje in ne tistega, kar se učimo za šolo.
Zakaj formalno izobraževanje ni dovolj?
Formalno izobraževanje je tisto, ki poteka na za to namenjeni formalno priznani izobraževalni instituciji, kot je šola ali fakulteta. Izvajajo ga formalno priznano osebje in poteka s ciljem doseči neko določeno stopnjo izobrazbe. Slednja je definirana skozi vmesne cilje, kot so ocene, izpiti, letniki, predmeti in vsak od udeležencev jih opravi bolj ali manj uspešno glede na formalno določeno lestvico ocenjevanja. Dandanes se formalno izobraževanje sprevrača v pravo tekmo za boljše ocene, povprečje, višje dosežke … sploh v osnovni in srednji šoli, ko se “lovijo” točke za naslednjo stopnjo. Pri tem se sicer osvoji dovolj znanja in se spoznamo s “kapitalističnim” življenjskim slogom, ki nam ga je prinesel razvit svet, vendar pa to ni vse, kar posameznik dandanes potrebuje za življenje po standardih, določenih z našo kulturo in družbo.
Pomembnost neformalnega izobraževanja za pridobivanje veščin in za življenje
Formalno izobraževanje, kot je šolski sistem, nam v neki meri omogoča priložnostno prepoznavanje in udejstvovanje v okviru razumevanja razmerij moči, gradnje odnosov in medsebojnega sodelovanja. Da bi veščine, ki jih potrebujemo za uspešno obvladovanje vsega neoprijemljivega, kar nas spremlja skozi življenje, okrepili, pa je dobro, da posežemo po neformalnem izobraževanju. Pri tem dobimo številne priložnosti. Najprej seveda tista znanja, ki so jim neformalne delavnice ali predavanja, projekti ali tečaji, namenjena. Gre za specifična ali nova znanja, ki jih zaradi lastne sistemske rigidnosti institucij težko umestijo v formalen program. Običajno so tudi bolj uporabno usmerjena in dobro je, da zanje dobimo potrdila, ki jih lahko tudi pokažemo pri iskanju dela.
Spoznavanje novih ljudi in njihovih pogledov na svet nam pomaga, da si zgradimo mrežo in da okrepimo svojo odprtost do vsega, kar nam ni tako blizu, kot smo mislili, da nam je. Lahko se naučimo tudi novih jezikov ali novih kulturnih značilnosti, sploh pri mednarodnih neformalnih delavnicah ali projektih. Povezovanje in sodelovanje v skupinah sta prav tako pomembni veščini - zasebno in poslovno. Skozi različne metode učenja, kot so dialog, igranje vlog, vizualizacija, se učimo družbenih iger in svojih vlog, ki jih v njih zavzemamo. Poleg tega krepimo skupinski duh in se učimo, kako delovati konstruktivno in v sožitju en z drugim. Slednje nam ne prinese le boljših materialnih rezultatov, ampak tudi izboljšuje našo družbeno aktivnost in povečuje občutek pripadnosti, ki dobro vpliva tudi na naše počutje.