Sodobna tehnologija prinaša številne trajnostne rešitve. Pa res samo trajnostne? Prevečkrat pozabljamo, da mnoge napredne inovacije prinašajo tudi napredno kopičenje nevidnih odpadkov. Samo plošče tiskanih vezij, ki jih običajno najdemo v prenosnikih, doprinesejo kar tri četrtine od dobre tone nevidnih odpadkov, ki nastanejo ob njegovi proizvodnji. Evropski teden odpadkov nas letos opominja prav na skrite odpadke.
Odpadne snovi predstavljajo logično posledico hiperprodukcije in hiperpotrošnje sodobne realnosti. Pa ne le tiste, ki jih zavržemo po uporabi, temveč tudi tiste, ki nastanejo med proizvodnjo. Prav o slednjih redko razmišljamo. Res je, da obstajajo regulacije, v katerih je potrebno plačati ali že ob nakupu proizvajalec odvede strošek razgradnje oziroma odpada, ki bo nastal po uporabi. Prav tako nekatere industrije že imajo utečene postopke ponovne rabe s predelavo. Ob tem mora seveda nekdo zaslužiti, redko kdo pa se vpraša, ali so postopki dejansko trajnostni ali povzročijo še več škode okolju. Vabimo vas, da skupaj preverimo skrite odpadke nekaj izdelkov, ki jih uporabljamo vsak dan in menjamo precej pogosto.
Koliko odpadkov skriva izdelek?
1. Prenosnik, kot že omenjeno v uvodu, po poročilu Avfall Sverige, objavljenem na spletnem mestu Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov, prinese 1200 kg odpadnega odtisa, 210 kg odtisa ogljikovega dioksida (t. i. “CO2 footprint).
2. Tako enostaven produkt, kot so običajne bombažne hlače, običajno prinesejo 25 kg odpadnega odtisa in 6,3 kg odtisa ogljikovega dioksida.
3. Na novo produciran vrtalni stroj pomeni 51 kg dodatne odpadne obremenitve za okolje in 10 kg odtisa ogljikovega dioksida.
4. Mobitel, ki ga radi menjamo še pred iztekom pogodbe z vezavo, torej novega zavržemo po manj kot dveh letih uporabe, med izdelavo povzroči kar 86 kilogramov odpadkov.
5. En tiskan časopisni izvod ima majhen odpadni odtis; 25 gramov. Tudi če se časopisov natisne kar nekaj, v poročilu navajajo, da predstavljajo manjši strošek za okolje, kot elektronske naprave, oblačila in obutev, pa tudi določena živila.
Ali lahko kaj naredim?
Vprašanje potrošništva je vprašanje navad. Zakaj zavreči elektronsko napravo, če se še lahko popravi, če morda lahko uporablja nekdo drug, ki ima manj zahtevne potrebe ali celo, če je ta naprava še popolnoma uporabna? Zakaj kupiti nekaj, za kar vemo, da se bo hitro pokvarilo ali postalo neuporabno, če pa obstajajo bolj trajnostne alternative? Zakaj doma kopičiti kup orodja in pripomočkov, ki jih uporabljamo le redko, ko pa si bi jih morda lahko izposodili pri starših ali sosedu?
Seveda se na vsakega od zgornjih "zakaj"-ev najde povsem legitimen zato. Konec koncev še vedno živimo v okolju, kjer je potrošnja glavno življenjsko vodilo. In prav tu pride v prvi plan pomen navad, osebnih odločitev, življenjskega sloga, filozofije, če že … Ampak ni treba, da smo velikopotezni, če lahko pričnemo z majhimi stvarmi. Čisto enostavno: preden kaj kupimo, se vprašamo, če to res potrebujemo ali smo se za nakup odločili samo zato, ker je poceni, ker ima nekdo drug, ker ... no, saj razumemo, kajne? Črni petek je odlična priložnost za prvi preizkus, če zmoremo in namesto, da kupimo kaj novega, raje podarimo nekaj, kar že imate, a v bistvu ne potrebujete, tistemu, ki bi mu morda prišlo prav. Kaj pravite, bi šlo? Mi smo prepričani, da vam bo uspelo. :)
Vir vsebine in slike: EWWR