Mednarodna organizacija dela raziskuje zaposlenost mladih in vpliv nanjo v času pandemije koronavirusa. Stanje bi se naj še poslabšalo, napovedujejo raziskovalci, vzroki pa so prav v ukrepih, povezanih s preprečevanjem širjenja virusa, ki mladim ne le neposredno preprečuje vključitev na trg delovne sile, ampak tudi posredno s podaljševanjem zaključka študija.
Vir slike: Unsplash
Raziskovanje brezposelnosti mladih s strani ILO (“International Labor Organization”) kaže, da “ekonomska kriza COVID-19 najintenzivneje in najhitreje vpliva na mlade, predvsem ženske”. (ILO Press Release, 2020) Že leta 2019 je bila skupna brezposelnost mladih 13,6-odstotna; višja, kot v katerikoli drugi skupini. Registri brezposelnih so beležili 267 milijonov mladih po svetu, ki niso bili vključeni ne v izobraževalni, niti v pripravniški program. Od zaposlenih pa naj bi jih večina opravljala slabo plačana dela in na nezanesljivih delovnih mestih. Prav tako jih veliko dela na neformalnih delovnih mestih ali kot delavci v tujini. Direktor ILO nadaljuje, da bo s situacijo slabše tudi zaradi ekonomskih posledic pandemije, ki še vedno hromi svetovno in lokalno gospodarstvo.
Razlike so odvisne od državnih odzivov na virus
Države, kjer so testiranja in sledenja virusu intenzivnejša in doslednejša, bi naj imele do 50 % nižji upad delovnih ur. Ne le, da s temi aktivnostmi države omogočajo vsaj začasna nova delovna mesta, temveč tudi posredno pomagajo trgu skozi ustvarjanje zaupanja in zmanjševanja tveganj za prenos okužbe med prebivalstvom in spodbujanjem potrošništva. Seveda pri tem opozarjajo tudi na varovanje osebnih podatkov.
Drug kvartal tako v starem kot v novem svetu že kaže izgube delovnih ur. Medtem ko Evropa in Srednja Azija beležita skoraj 13-odstoten upad, Amerike kažejo malce več kot 13-odstotkov zmanjšanja delovnih ur med prebivalstvom v primerjavi z zadnjim kvartalom lanskega leta. Te, kot že omenjeno, imajo večji vpliv na mlade kot na katerekoli druge starostne skupine.