Zime je konec, pesek je spral dež, ceste se polnijo. Ne le avtoceste s turisti, ki se v neskončno vijočih kolonah počasi pomikajo proti obali, temveč tudi lokalne in regionalne ceste, kjer srečujemo čedalje več kolesarjev in motoristov. Prava preizkušnja strpnosti in varnosti za vse udeležence v prometu, kajne?
Voznike avtomobilov ničkolikokrat slišimo, ko se jezijo na kolesarje ali motoriste. In obratno. Logično, pritoževanje ene strani sproži nasprotno-enak odziv druge. Kot pri tretjem Newtonovem zakonu. (Pojasnilo za vse, ki fizike nimate že nekaj let - gre za zakon o vzajemnem učinku sil.)
Kdo ima prav? Kdo naj se umakne? Kdo mora biti bolj pazljiv in kako se morajo obnašati drugi? Številna vprašanja, o katerih bi lahko razpravljali dneve, ne ure … in čeprav se študentje v večini še vedno bolj poslužujemo javnega in “peš” prometa - pa tudi dosti kolesarjev se najde - se tudi sami znajdemo v žarišču teh neskončnih debat.
Kaj lahko sami naredimo za svojo varnost v pomladnem prometu
Kot vedno v življenju tudi glede odgovornosti in krivde v prometu ni vse črno-belo. Zato je od posameznika odvisno, kako dosledno bo poskrbel najprej zase in nato še za vse so-udeležence na cestah. Pa da ne posplošujemo z “zlajnanimi” frazami, kot so: “Uporabljajte zdravo pamet in se držite pravil,” smo raje pripravili nekaj konkretnih nasvetov. Ti se nanašajo predvsem na tiste preproste stvari, ki se na cesti izkažejo za vse prej kot samoumevne.
1. Svetlobna in druga signalizacija je že pol poti do uspeha. Uporabljajmo smernike. “Žmiguce” po naše. V avtomobilu to pomeni, da ruknemo levo ročko pri volanu gor, če zavijamo desno in dol, če zavijamo levo. Na motorju podobno. Na kolesu pa smer nakažemo z roko. Če, preden to storimo, pregledamo še mrtve kote in se prepričamo, da je varno zaviti, je čez palec laično ocenjena možnost preživetja več kot 90-odstotna.
2. Ne bodimo objestni. Ne prehitevajmo kolon v prometnih konicah, ne drenjajmo se med pasovi na semaforjih, ne vozimo se po pločnikih. Drži, slednje leti predvsem na kolesarje in motoriste.
3. Glasbo imejmo dovolj utišano, da slišimo druga vozila. Sploh na kolesu se poslušanje najljubšega “up-beat vadbenega komada” odsvetuje. Če preveč padete v ritem in pozabite na okolico, se kaj hitro zgodi, da padete še v jarek, saj lahko tudi okolica pozabi na vas.
4. Vozil ne upravljajmo pod vplivom alkohola. Tudi samo eno pivo na soncu lahko hitro stopi v glavo. Da o kakšnih vožnjah z žurov sploh ne govorimo.
5. Bodimo pripravljeni na vse. Opazujmo voznika pred seboj, za seboj, pešca, ki strmeč v telefon (teh se še lotimo v kakšnem prispevku) kot v transu stopa proti krožnemu in ne pogleda ne levo ne desno, preden zavije na prehod. Tri kolesarje vštric, ki trenirajo za tekmo. Motorista, ki se kar naenkrat pojavi na črti med nami in nasproti vozečim vozilom (običajno je prostora res dovolj, zato v avtu ne zapaničarimo in se umaknimo na rob, trobimo pa norcu raje, ko nevarnost že mine in bodimo hvaležni vesolju, da ni na sredini ostalo še kaj peska od zime, ki bi mu spodnesel motor). Pozorni pa bodimo tudi na avtomobile, ki ne speljejo pred zeleno, ampak raje še malo počakajo, tiste, ki se kar ustavijo pred šolo, ne da bi to nakazali, nato pa mulc še odpre leva vrata in izstopi na sredino ceste, in na vse, ki zatopljeni v telefon ne opazijo, da so pravzaprav na cesti, kaj šele, da bi se zavedeli soudeležencev.
Res je, ko potegnemo črto, znamo prav vsi v vseh transportnih oblikah, biti nadvse “freh”. In če nam že za druge ni mar, nam naj bo vsaj zase do te mere, da se v prometu obnašamo vsaj približno po pričakovanjih, ki jih imamo do drugih.
Vsem kolesarjem, motoristom in avtomobilistom želimo srečno in varno pomladno vožnjo!