Mariborska cesta 2

3000 Celje

Slovenija

  • White Facebook Icon
  • White YouTube Icon
  • White Instagram Icon
Piši nam

© 2017 by Matic Gabriel & Tadej Perčič

Dobra samopodoba lahko premaga marsikateri študijski izziv, predobra pa ga še poveča

 

Poznavanje lastnih vrlin ob zavedanju pomanjkljivosti, ki jih poskušamo dnevno obrniti v prednosti, je en od glavnih korakov do uspeha, pravi spletna in druga literatura na temo “Kako postati uspešen / bogat / slaven / pomemben”. Pa vendar zdrava pamet pravi, da nam preveč dobrega lahko tudi škodi. Nekateri strokovnjaki ugotavljajo, da je tudi pri samopodobi tako. Poglejmo si, kdaj in zakaj se to prav lahko zgodi.

 

 

 

Kaj je sploh samopodoba?

 

Da začnemo na pravem mestu, se najprej vprašajmo, kaj samopodoba sploh pomeni. Gre za naše lastno dojemanje oz. vrednotenje samih sebe. Razvijamo jo v odvisnosti od življenjskega obdobja, v katerem se nahajamo, tista najbolj temeljna pa se oblikuje že v otroštvu in je precej odvisna od tega, kako nas vidijo in se do nas vedejo naši najbližji.

 

Samopodoba posameznika ima močan vpliv na odnose, počutje, zdravje, delo, uspeh in še kaj … problem nastane, če je prenizka, lahko pa nam škodi tudi, kadar je nerealno visoka. Obema skrajnostma lahko s skupno besedo enostavno rečemo kar “lažna samopodoba”. In če se običajno osredotočamo na to, kako samopodobo izboljšati; torej izhajamo iz tega, da je preslaba oz. prenizka, smo danes za spremembo raziskali, kakšne so posledice predobre oz. previsoke.  

 

Lažno visoka samopodoba nam lahko škodi prav tako kot prenizka

 

Mnogim študentom se je pri izpitu zgodilo, da so zaradi vsega stresa in skrbi, izvirajočih iz tega, da so imeli občutek, da so preslabi, doživeli t. i. “black-out”. Kljub intenzivnemu učenju je bila glava prazna, roka ohromela in vse, na kar so lahko mislili, je bilo, kako naj se prepričajo, da ne bi bruhali kar pred vsemi v predavalnici. Verjetno bi večina teh, če bi imeli dobro samopodobo, stresni učinek premagala in vseeno opravila izpit nad pričakovanji. Kaj pa je s tistimi, ki mislijo, da totalno obvladajo, nonšalantno odgovorijo na vsa vprašanja in suvereno oddajo polo, ne da bi jo pregledali, ko preteče šele polovica časa, namenjenega za pisanje?

 

Prav lahko se zgodi, da bo rezultat pod pričakovanim. Zakaj? Morda so s svojo nonšalantostjo spregledali kakšno vprašanje ali celo stran v poli. Morda pa so tudi kaj površno prebrali in zato odgovorili nenatančno. Kakorkoli - če bi si vzeli čas, pregledali za sabo in še malo premislili, bi verjetno lahko bilo bolje. 

 

A ne le to, tudi med pripravo na sam izpit predobra samopodoba zmanjša občutek potrebe po dopolnitvi in nadgradnji znanja. Zdi se nam, da to pač obvladamo in potem delu snovi ne posvečamo pozornosti, na testu pa nas “spodnese” ravno vprašanje iz tega istega sklopa. Da o učinku rezultata, ki je slabši od pričakovanega, sploh ne govorimo. Študentje z narcisoidnimi potezami bodo verjetno užaljeni iskali pravico in si še vedno poskusili izboriti višjo oceno. Sigurno pa se bodo našli tudi takšni, ki jih bo ta prizemljitev spodbudila, da do naslednjega roka sestopijo z navideznega prestola v oblakih in snov še malo ponovijo ter poglobijo.

 

Srednja pot je najbolj zdrava

 

Za zdravo samopodobo je torej dobro poskrbeti ne samo zato, da smo na izpitih uspešni, ampak tudi da gradimo kakovostne medosebne odnose, predvsem pa se dobro počutimo v lastni koži. Morda nam bodo, če bomo kakšno neumnost povedali malo bolj samozavestno, to spregledali. A če bomo imeli dovolj dobro samopodobo, se bomo ob opazki zaradi napake samo nasmejali, se zahvalili in prihodnjič komentar upoštevali. Ali pa celo povedali anekdoto, kako smo se nekoč zmotili in se ob tem z družbo nadvse zabavali. Kaj več na temo, kako izboljšati svojo samopodobo na zdrav način, pa vam zaupamo kdaj prihodnjič.

Share on Facebook
Please reload