Še vedno iščeš stanovanje za novo študijsko leto? Potem moraš posebno pozornost posvetiti 5 trikom, ki se jih radi poslužujejo stanodajalci. Preveri, kaj je tisto, kar ti lahko vzame precej časa, denarja, živcev in predvsem prijetnega bivalnega okolja.
Vir slike: Freepik
Študentje konec septembra in v začetku oktobra iščemo še zadnje nastanitve v študijskih mestih. Če nimamo te sreče, da študiramo kar v domačem, seveda. Najemodajalci so takrat morda še malo bolj pretkani kot običajno ali pa je samo naglica tista, ki nas zavede, da ne preverimo pomembnih pasti, ki nas lahko pričakajo pri najemu stanovanja. Za vas smo našteli 5 glavnih ter vam predstavili, kako se jim lahko izognete.
1. Ne plačujte obnov in popravil, če škode niste naredili sami
Ali ste vedeli, da vam stanodajalec ne sme zaračunati stanovanjskega sklada, obnov, popravil in drugih stroškov, povezanih neposredno z lastništvom nepremičnine? Čeprav upravljavske položnice običajno poleg skupnih stroškov (elektrika ter ogrevanje na hodniku, čiščenje itd.) zajemajo še levji delež upravljanja, stanovanjskega sklada in drugih postavk, za katere včasih še lastniki ne vedo točno, kaj so, zakon pravi, da vam jih ni potrebno plačevati. Zaračunajo se tudi morebitna popravila, ki se izvedejo na etažni lastnini. Seveda v primeru, da sami povzročite namerno škodo v stanovanju, je prav, da to poravnate. Nima pa smisla, da plačujete obnovo fasade bloka, v katerem se stanovanje nahaja.
2. Natančen ogled stanovanja vam lahko prihrani varščino Pred vselitvijo dobro poglejte stanovanje. Če naletite na poškodbe ali okvare, ki slabo vplivajo na vaše bivanje tam, nujno zahtevajte popravilo, preden se vselite. Če gre za funkcionalno nemoteče, kot je samo estetsko slabše pohištvo ali malce obrabljen parket, pa vse nepravilnosti poslikajte, da boste imeli dokaze, da škode niste naredili sami. Prav tako dajte najemodajalcu vedeti, da če stanovanje ni bilo prepleskano in generalno počiščeno pred vašo vselitvijo, ga tudi ne boste pleskali ali čistili po izselitvi.
3. Stroški presenečenja Vedno zahtevajte, naj vam lastnik omogoči vpogled v položnice v mesecih november, december, januar in februar. Takrat namreč ni le višek kurilne sezone, ampak se dan tudi skrajša, zato se običajno porabi tudi več elektrike. V kolikor položnic lastnik oz. lastnica stanovanja nima, mora hraniti vsaj odrezke ali potrdila o plačilih, ki vam jih lahko predloži.
4. Predivji ali premirni sosedje Če ste se vselili zadnji med že večjo skupino ljudi, malo preverite svoje sostanovalce. Koliko so stari, kaj študirajo, kakšen je njihov življenjski slog … Če ste občutljivi glede nesnage, boste verjetno morebitni alarm zaznali že v skupnih prostorih, glede osebnostnih lastnosti in navad pa skušajte malo povprašati. Prav tako se pozanimajte glede sosedov. Imajo majhnega otroka? Jih moti hrup, vi in vaši sostanovalci pa radi žurate? Ali morda vas moti hrup, ker bi radi v miru študirali? Ne gre toliko za to, kaj je prav in kaj narobe, bolj za to, da je okolica kompatibilna z vami in da boste lahko normalno bivali v študentski sobi.
5. Odpovedni rok Včasih se zgodi tisto, kar si najmanj želimo. Da dobro študentsko bivališče izgubimo. V pogodbi, ki jo podpišete, mora vsebovati člen, ki jasno opisuje pogoje in razloge za odpoved stanovanja. Morda zato, ker vam ne ustreza več ali ker bi raje študirali v drugem kraju, morda pa se zaradi čedalje intenzivnejše turistifikacije najemodajalec naveliča vas, saj kar naenkrat spozna, da je njegovo stanovanje vredno 200 evrov na sobo noč in ne na mesec.
Pri najemu stanovanja bodite kljub časovni stiski previdni in ne jemljite mačka v žaklju. Bistveno je, da se v svojem novem bivalnem okolju počutite dobro, da vam ustreza in da lahko v miru opravljate svoje študijske obveznosti.