top of page

Problematika pomanjkanja učiteljev

Problematika pomanjkanja učiteljev se v naših medijih vrti že nekaj časa, v letošnjem januarju pa so na portalu ene najbolj gledanih medijskih hiš zapisali: “V Sloveniji primanjkuje štiri do pet tisoč učiteljev, največ matematikov, fizikov in računalničarjev.”

Vir slike: Unsplash


V uvodu omenjen medij tudi sprašuje, če bo kakovost izobraževanja padla. Glede na trenutne razmere pa je čisto mogoče, da se je padec že zgodil s obdobjem šolanja na daljavo, prepad pa bodo dodtano poglobile razmere na trgu dela za strokovni kader na področju poučevanja.


Začaran krog pomanjkanja učiteljev pesti slovenske šole


Posledice najbolj občutijo učenci in dijaki, prav tako pa tudi njihovi starši in sami zaposleni v šolskem sistemu. Kadrovski primanjkljaj pomeni preobremenitev preostalih delavcev, ki so zaradi izčrpanosti večkrat bolniško odsotni, nadomeščajo jih tudi nekvalificirani sodelavci. Upokojevanje starejših učiteljev dodatno zaostruje situacijo, mladega kadra ni, saj primerno izobraženi kandidati v gospodarstvu z isto izobrazbo v marsikdaj tudi manj stresnih delovnih pogojih lahko zaslužijo boljše plače.


Primanjkuje okrog 4000 učiteljev


Ravnatelji so v težki situaciji, saj morajo delo prerazporejati in dodatno obremenjevati kader, ki ga še imajo. Pogoji, ki jih lahko ponudijo svojim zaposlenim, niso odvisni od njih. Ali ste vedeli, da prejme osnovnošolski učitelj začetnik plačo med 1.082 € in 1.462 € bruto? (Vir.) Ravnatelji se zavedajo, da je to en glavnih razlogov, da se kader raje obrača k inženirskim poklicem kot pedagoškim, saj so kompenzacije za delo tam nesorazmerno višje.


Vendar pa nezadovoljstvo učiteljev ni edino, kar pesti vodstva šol. Starši pritiskajo, saj za svoje otroke želijo kakovostno izobraževanje. Na nivoju sistema še ni rešitve, ki bi kolesje zavrtela proti pozitivnemu trendu, zato se situacija v javnem šolstvu čedalje bolj zaostruje. Učitelji in vzgojitelji so napovedali tudi stavko, ki naj bi se zgodila 13. aprila letos. Za zdaj je stavkovni sporazum, ki so ga sklenili vladna pogajalska skupina in predstavniki Sviza, napovedano stavko ustavil.


Problem na vseh nivojih izobrazbe vpliva tudi na znanje


Menjave učiteljev in profesorjev ter nadomeščanja včasih preidejo tudi v ure brez prisotnosti kvalificiranega ali pedagoškega delavca nasploh. Učni listi s snovjo, ki je nihče ni niti skušal pojasniti, učencev in dijakov ne bodo pripravili na preverjanja znanja, kaj šele na maturo. Nekateri sicer nadomeščanje snovi izvajajo doma s starši ali starejšimi brati in sestrami, marsikje pa ti nimajo primernega znanja ali prostega časa.


Nadomeščanje izgubljene snovi je sploh pri naravoslovnih predmetih sčasoma težje, nemalo dijakov in učencev pa redno plačuje čedalje dražje inštruktorje, ki jim lahko ponudijo del tistega, kar bi moral zagotoviti šolski sistem, financiran iz javnih sredstev. Seveda tisti, katerih starši sploh imajo dovolj sredstev in pa pozornosti. Raje se ne sprašujemo, koliko je otrok in mladih, ki bodo izgubili več mesecev ali let, preden bodo pristali v situaciji, ko bodo zaradi luknje v znanju postavljeni pred dejstvo, da svojega šolanja sploh ne bodo mogli ustrezno zaključiti.


Viri:

bottom of page