Božično-novoletni prazniki bi naj pomenili čas, ko se spočijemo, sprostimo in zbližamo s svojimi dragimi. Lahko se tudi malo pocrkljamo, prenajemo in si privoščimo kakšen kozarček penine več. Pa je res tako?
Vir slike: Unsplash
Psihologija praznovanja božiča je zanimiva tematika, ki ne pokriva le samega zgodovinskega razvoja krščanskega praznika v potrošniško "hektiko", temveč tudi naše počutje, dojemanje in kontradiktornost čustev tega časa. In prav o slednjem si lahko preberete v tem prispevku.
Psihologija obdarovanja
Kaj je popolno darilo? Bo draga zopet razočarana, ker ji nisem kupil tistega, kar si je želela? Kako naj otroci dobijo tisto, kar so napisali v pismo Božičku, če pa je vse tako drago? Zanimivo je, kako odnos, ki ga imamo z neko osebo, enačimo s paketom, ki ga izročimo ob izbranem prazniku. Bolj ko nam je oseba pomembna, bolj pomembna je vsebina škatle ali vrečke, ki ji jo namenimo. Za praznike, ko bi moralo biti ravno obratno, vse večkrat pozabimo na to, da smo največje darilo mi sami, naš čas in pozornost, ki jo posvetimo bližnjemu, ne pa tisto, kar pustimo pod smrečico.
Nakupovanje vsepovprek
Psihologija nakupovanja je posebno poglavje, ki ga lahko analiziramo vse leto, ne le za praznike. T. i. družba potrošništva živi za dopaminske doze, ki jih telo proizvede pri nakupu popolnega darila ali obleke. Obdarovanje tako ni le lep običaj, ampak pravi lov na darila, poln impulzivnih odločitev, v katere nas usmerijo okoliščine. Paradoksalno pa vsi nekako čutimo, kot da se temu ne moremo izogniti. Saj ni čudno, če smo tako vajeni že odkar vemo zase. Tudi če se na darila kot otroci nismo “navlekli” skozi družinske dialoge, pa nas okolje, polno reklamnih sporočil, vzgaja v potrošnike, kar se hitro pokaže, če pogledamo otroke, ki se za božič najbolj veselijo daril.
Družinska srečanja
Kdo je že enkrat zapisal, da tisti, ki mislijo, da so dosegli notranji mir, morajo to tezo nujno preizkusiti na družinskem kosilu? Skrivanje resničnih čustev in trud, da ne bi reagirali na sprožilce negativnih reakcij, so včasih prava umetnost. “Družabni nasmešek”, za katerim skrijemo, kar si res mislimo o določenih situacijah, lahko hitro izdajo hladne in zdolgočasene oči ali druga neverbalna komunikacija. Kako torej preživeti družinsko praznično srečanje z zadovoljstvom in ljubeznijo, kot se končajo tudi romantični filmi? S potrpežljivostjo, odprtim srcem in ljubeznijo, ki ne duši, temveč krepi odnose. Morda jih boste težko našli le za praznike, vam bo pa sigurno lažje, če jih boste krepili celo leto.
Družbeni mediji
Kako lepo, čudovito, okrašeno, okusno, zapakirano in svetleče je pa tvoje življenje na družbenih omrežjih? Naš strah pred tem, da bi nekaj zamudili (angleško “FOMO” ali “Fear of Missing Out”), je neizbežen. Pravo doživetje božiča je še ena od kljukic, ki jih moramo narediti v svojem življenju. In seveda to tudi pokazati vsem, ki jim slučajno pade naša sličica v “feed”. Psihologi pravijo, da bi prav v prazničnem času verjetno bilo vsem lažje, če bi mobilne naprave s profili družbenih omrežij malo odložili in se raje posvetili pravim občutkom, ljudem in dogodkom. S tem bomo dejansko zamudili manj in doživeli več, naš FOMO pa se bo izkazal za nepotrebnega.
Upamo, da se iz vseh teh poenostavljenih pojasnil psihologije prazničnega časa vsi nekaj naučimo ter si morda prav letošnje božične dni polepšamo na način, ki bo napolnil naša srca in srca naših bližnjih, ne pa le izpraznil naše denarnice in zaloge dobre volje. 😀
Comments