Kdaj ste nazadnje slišali: “Pojdite za svojimi sanjami!” od odrasle in odgovorne osebe? Verjetno nikoli, če pa že, je bilo to daleč nazaj, v otroštvu, ko smo še verjeli v velikonočnega zajčka in da poljubi ozdravijo komo ter iz žab delajo bogatune. Pa res pride v življenju čas, ko moramo pozabiti na svoje sanje, se sprijazniti z realnostjo in iti s tokom?
Mi mislimo, pravimo in delamo vse, da bi odgovor na to vprašanje bil ne. Ne običajen “ne”, ampak odločen, resen “NE!” Kajti KŠOC-ovci nikoli ne pozabimo sanj. Če nas življenje še tako zasuje z obveznostmi, se ne damo. Tudi v največji gneči med izpiti ne odmislimo projektov, ki nam pomagajo prispevati k našim skupnim sanjam. Pa tu ne govorimo zgolj o dogodkih, ki jih organiziramo, časopisih, ki jih izdajamo, nasvetih, ki jih delimo z vami … govorimo o načinu razmišljanja, delovanja in soočanja z vsakim novim dnem, ki nas čaka.
Sedaj je čas, da greš za svojimi sanjami!
Kdaj, če ne sedaj? Kdaj, če ne v obdobju, ko smo ravno prav zreli in še vedno zvedavi, pa tudi malce po študentsko nori in pretežno brez večjih življenjskih odgovornosti, kot so družina, služba in kredit za hišo? Sedaj je čas, da sanjamo, da se naučimo veščin, ki jih potrebujemo za izvedbo, napeljemo povezave med ljudmi, ki nas bodo potisnili naprej in se zaženemo za tistim, kar nam pomeni največ.
Start-upi, inkubatorji idej, projekti, izobraževanja, spodbude …
Čeprav po eni strani naše okolje na prvi pogled deluje zelo zaviralno za razvoj novih idej in uresničitev naših sanj, to ni čisto res. Imamo možnosti izobraževanja v smeri, ki nas veseli - na faksu ali v obliki neformalnega izobraževanja. Imamo različne zavode, agencije, spodbude in razne druge mehanizme, ki nam lahko pomagajo (ponovno) odkriti našo pravo strast in ji slediti.
Ker, kaj nam bo znanje brez sanj? Kaj nam bodo sposobnosti brez motivacije? Kaj nam ni konec dne najbolj pomembno to, da imamo občutek, da smo naredili nekaj dobrega? Pravijo, da smo ljudje pač taka vrsta, da za nas je prav to tisto, kar nas navdaja s ponosom in zadovoljstvom. Da je to tisto, kar nas žene naprej. In zato je pri znanju in realnosti, v katero nas pošiljajo predhodne generacije, nujno treba sanjati.
Morda smo zadnjič malo zagrenili celo s sliko, ko smo objavili podatke o deležu mladih, ki še vedno živijo pri starših. Zato si želimo, da bi vas ta prispevek spodbudil, da greste za tistim, kar vas vleče - na svojem ali pa ne. Verjemite nam, še vedno obstajajo celo profesorji, ki vam bodo to rekli, medtem ko boste delali bolj klavrno finančno analizo poslovnega načrta. In mislili bodo iskreno. Tako kot mislimo mi.
Zato - sanjajmo naprej!