Tesnobnost pred testom je resničen pojav. Ne le da obstaja, raziskave pravijo, da jo občuti kar slabih 40 odstotkov učencev in študentov. Med tem ko polovica teh zazna obvladljivo, zmerno obliko pred-izpitne anksioznosti, druga polovica trpi za močno tesnobo, preden piše test ali se udeleži druge oblike preverjanja znanja.
Seveda smo vsi malo živčni pred izpitom. Kot da imamo blago tremo pred nastopom. In v večini primerov, če jo le premagamo, nam ta pomaga, da ostanemo zbrani in svoje znanje predstavimo na najboljšem možnem nivoju.
Nikakor pa tega pojava ne gre enačiti s predizpitno tesnobo, ki nas lahko pahne v nasprotno smer in negativno vpliva na naš uspeh pri reševanju nalog oziroma odgovarjanju na vprašanja.
Spet sem imel popoln black-out
- to smo že neštetokrat slišali kajne? In res je težko verjeti, da se to lahko zgodi, dokler tega ne doživimo sami. Običajno takšne in podobne posledice predtestne tesnobnosti poznajo predvsem tisti študentje, ki od sebe pričakujejo nadpovprečne rezultate. Ker se tako težko spopadajo z neuspehi, jih strah pred le-temi popolnoma ohromi in se kot senca ovije okrog njihovega znanja - imajo občutek, kot da se trdemu delu navkljub niso naučili nobene uporabne informacije in je tudi "ne spravijo iz sebe".
Sigurno bom padel
- in res je velika možnost, da boš, če to misliš. Običajno imajo takšne skrbi študentje, ki so delali premalo - so se snovi lotili tik pred izpitom in je zanjo zmanjkalo časa ali pa snovi enostavno niso predelali dovolj, da bi razumeli. Vse to povzroča slabšo samopodobo in samozavest, ki vodita v še slabši rezultat, kot pa bi ga študent dosegel, če bi na izpit šel neobremenjen.
Kako torej premagati predizpitno anksioznost in uspeti?
Za uspeh je potrebno najprej razumeti razloge za predizpitno paniko. Je to pritisk časovne omejitve? Strah pred javnimi prostori, kjer je množica ljudi, kot v predavalnici med izpitom? Slabe izkušnje s prejšnjih rokov? Dejansko premalo učenja ali nerazumevanje snovi? Previsoka pričakovanja študenta samega ali njegovih bližnjih? Slaba samopodoba ali negativni samogovor? Morda preveč poudarka na študiju in prevelika identifikacija s študijskim uspehom?
Karkoli od naštetega prepoznamo kot razlog za slabo, tesnobno počutje pred izpitom, je prvi korak k izboljšanju. Drugi pa je, da ta dejavnik odpravimo. Seveda je lažje, če gre za racionalne razloge, kot je premalo priprav na izpit - naslednjič se pač bolje naučimo in si vzamemo za študij več časa.
Resen problem lahko nastane ali pa se dodatno poglobi, ko gre za katerega od posredno osnovanih psiholoških dejavnikov predizpitne anksioznosti (ki dostikrat sovpadajo tudi s splošno tesnobnostno motnjo posameznika). Tega se je nato treba lotiti celovito in pobrskati tako po svoji zavesti kot podzavesti, pomagajo pa nam lahko tudi razne vaje in avtogeni treningi. Kadar gre za pregloboke "duševne rane", ki imajo trajne fizične posledice (poslabšanje počutja, povečanje pogostosti glavobolov, slabše spanje in drugi simptomi paničnih odzivov) pa se je po pomoč potrebno obrniti tudi k strokovnjaku.
***
V zakup moramo vzeti tudi dejstvo, da smo si ljudje po karakterju različni - med tem ko nekateri s študijskimi obveznostmi pometajo z levo roko in jih jemljejo kot popolnoma enostavne, si drugi k srcu jemljejo čisto vsako malenkost. Pa četudi se profesor očitno vanje obregne le, ker je vstal z levo nogo. Zato je pomembno, da se najprej dobro poznamo in sprejmemo sami sebe takšne, kot smo. Nato pa se naučimo skladno s svojim značajem usvajati navade in krepiti pozitivne vzorce, ki nam bodo pomagali k uspehu. Pri tem verjetno študijske nervoze ne bomo uspeli izničiti - je del naše osebnosti - jo bomo pa znali ustrezno uravnavati, da ne bo imela negativnih posledic ne za naš študij, ne za zdravje.