Študentsko delo je dnevno opravljalo več kot pol dijakov in študentov

Rezultati ankete o ekonomskem stanju mladih v Sloveniji so pokazali, da so se mladi že pred krizo soočali z bivanjskimi, finančnimi in delovnimi izzivi. Anketa, razpisana v februarju, je pokazala mnenje mladih, med katere sodijo dijaki in študentje, prekarni delavci, redno zaposleni in brezposelni. Preverite, kako smo o stanju mladih Slovenk in Slovencev odgovorili tisti, ki le-to najbolje poznamo; mladi sami.

 

 Vir infografike: Mladi Plus

 

Konec Februarja letos smo vas povabili k reševanju ankete “Delam, nimam za burek”, ki jo je razpisal sindikat Mladi plus. Do zaključka ankete, ki so jo raziskovalci za izpolnjevanje zaprli 1. aprila, je rešilo 769 študentov in dijakov, 254 mladih prekark in prekarcev, 180 redno zaposlenih in 122 brezposelnih starih vsaj 15 in največ 35 let.

 

Kaj smo o svojem socialno-ekonomskem stanju povedali študenti in študentke ter dijaki in dijakinje? 

 

Največje število tistih, ki še vedno živimo doma pri starših, je med študenti in dijaki. Študentje za najem v povprečju odštejemo 200 evrov, skupaj imamo po grobem preračunu vsak mesec v povprečju med 400 in 450 evrov različnih rednih stroškov. Plačano študentsko delo za kritje teh stroškov opravlja 58 % vprašanih, finančno nam pomagajo nam tudi družinski člani. Kot del celotnega vzorca pričamo tudi o delu na črno in kršitvah na trgu dela - skupaj z ostalimi skupinami se nas je več kot pol že srečalo z zamudo plačila, kar 36 odstotkov vprašanih pa je moralo za pridobitev študentskega dela opraviti brezplačno uvajanje.

 

Nič kaj nenavadno, a vendar neugodno je dejstvo, da v 85 % študentsko delo, ki ga opravljamo, ni povezano z našim študijem. Pri tem ne pozabimo, da nas ga je v zadnjem letu opravljalo 95 %, redno (dnevno) 55 %. Po mnenju Sindikata Mladi plus je to očiten znak, da je študentsko delo “socialni korektiv, s pomočjo katerega s študenti skušamo prebiti skozi mesec”. Veliko mladih (70 %) meni, da z delom pridobiva izkušnje, ob tem trem četrtinam zaslužek preko napotnice, ki v povprečju znaša med 250 in 500 evri, pomeni bistven prihodek za pokrivanje mesečnih stroškov.

 

Štipendijske politike ne poznamo dovolj dobro, ob tem nas skoraj tri četrtine meni, da o štipendijah ne dobimo dosti informacij. Malo več kot tri četrtine vprašanih se ne strinja, da je štipendij dovolj ter da so dovolj visoke. Ob tem je pomembno tudi, da polovica ne-prejemnikov štipendije študentskega dela ne bi opravljalo, če bi dobili dovolj visoko štipendijo.


Sindikat opozarja še, da so rezultati kljub zaskrbljujočim številkam v realnosti zaradi epidemoloških ukrepov še šlabši, saj je bila anketa izvedena pred njimi. Več si oglejte v njihovi izjavi za javnost.
 

Share on Facebook
Please reload

Mariborska cesta 2

3000 Celje

Slovenija

  • White Facebook Icon
  • White YouTube Icon
  • White Instagram Icon
Piši nam

© 2017 by Matic Gabriel & Tadej Perčič