Generiranje besedil in drugih vsebin z umetno inteligenco je postalo del našega vsakdana. Strojno ustvarjene tekste mnogi beremo in sprejemamo, kot da jih je napisal človek in pri tem sploh nimamo občutka, da nekaj “ne zveni prav”. Profesionalni pisci so si verjetno težko predstavljali, da bo ta dan nekoč nastopil, a vendar se zdi, da pametnejša ko postaja naša tehnologija, bolj se poneumljamo ljudje, ki slepo sledimo recikliranim mislim svetovnega spleta, predelanim v nove informacije nepreverjenih virov.
Vir: Unsplash
Čeprav morda sošolec ne bo “pogruntal”, kdo ti je napisal nalogo, bo profesor hitro posumil, ko nekaj ne bo sodilo tja, kjer je napisano. Zato pri pripravi seminarske - ali pa morda celo zaključne naloge - s pomočjo ChatGPT-ja pazi na pomanjkljivosti, ki te lahko izdajo.
Preden oddaš nalogo, ki ti jo je napisala umetna inteligenca, obvezno preveri bistvene elemente besedila
Jezikovne napake: seveda je v mnogih pogledih tvoj robotski pomočnik bolj načitan od tebe, a vendar moraš vedeti, da se jezikovnih pravil uči iz prakse, ki pa ne ustreza vedno pravopisnim priročnikom in slovničnim pravilom. Čeprav bo verjetno predloge, veznike in končna ločila zadel, pa bodite predvsem pozorni na vejice in velike začetnice.
Skladnja ali sintaksa in slog pisanja: mnogi množično uporabljeni jeziki imajo utečeno skladnjo; vrstni red stavčnih členov, ki se redko spreminja, medsebojno navezovanje povedi, oblikovanje misli v odstavke … naša ljuba slovenščina pa omogoča ogromno kreativnosti pri pisanju, a vendar je vseeno omejena s pravili, ki jih pri tem moramo upoštevati. Se vam zdi, da ko berete besedilo, ki ga napiše robot, vedno na koncu padete v isti monotoni ritem? Ali pa kar naenkrat opazite vrstni red, ki bolj ustreza prodajnemu sloganu nemške blagovne znamke kot pa strokovni argumentaciji? No, to je to.
Stalne besedne zveze: razumevanje stalnih besednih zvez, fraz, pregovorov, pojasnjevanje implicitnih pomenov in razvijanje tez iz vsebinsko zahtevnejših sklopov so še vedno nekaj, kar povprečen človek težko obvladuje. Kako naj potem to obvlada naprava, ki ga s svojimi algoritmi posnema? V besedila se je včasih potrebno poglobiti in kakšno interpretacijo poiskati tudi bolj kontekstualno, ne pa dobesedno prevajati besedo za besedo.
Viri, viri in še enkrat viri! Ne le, da ima vsaka slovenska fakulteta navajanje virov in citiranje nastavljeno malce po svoje, tudi sicer ne nasedajte vsaki referenci, ki vam jo predloži vaš računalniški prijatelj. Najbolje bi sicer bilo, da bi se pri pripravi naloge potrudili vsaj toliko, da si jo razdelite na odseke in AI uporabite res samo za zgoščevanje vsebin (strokovnih člankov, e-knjig itd.), ki jih najdete in preverite sami.
ChatGPT je lahko dobrodošla pomoč pri oblikovanju lastne kritične misli
Če vam je torej narediti korak naprej in napisati nekaj, kar bo vredno več od gole šestice (ali ob dobri volji profesorja sedmice), pomembno, je morda res bolje, da na koncu nalogo “spišete” sami. Seveda si lahko pomagate s prevajanjem, generiranjem delov besedila iz virov, ki ste jih našli sami, pa tudi z iskanjem idej za nalogo.
Vendar rezultat vedno kritično ovrednotite in ne zaupajte vsaki misli, ki vam jo postreže še tako priročno orodje. Ali, rečeno po domače, ne nehajte razmišljati s svojo glavo. Namesto študija na “avtopilotu” raje najdite tematiko, ki vas zanima in se vanjo poglobite. Le tako nas čaka prihodnost, v kateri bomo ljudje v svojo korist uporabljali stroje in ne tista, v kateri bodo stroji v rokah svetovne elite za namene akumulacije kapitala uporabljali nas.