Primeri, ko se posamezniki zaljubijo v t. i. chat-bot, niso redki. Tudi če slednji ne povzročijo finančno-materialne škode pa lahko pride do psihološke. Kaj nas pričakuje že v bližnji prihodnosti in česa se moramo bati?
Vir slike: Unsplash
Nemalo znanstvenofantastičnih celovečercev, ki segajo precej daleč nazaj, tematizira ljubezen z robotom. Danes ta ni več znanstvena fantastika, pravzaprav strokovnjaki ugotavljajo, da nekateri ljudje “s pogovornimi roboti umetne inteligence vzpostavijo tako močan stik, da se jim človeška interakcija zdi nepotrebna” (Vir).
Sicer pa … zakaj bi se “mučili” v resničnih odnosih, če v virtualnih vse natanko tako kot želimo in nam za to ni potrebno kaj dosti s prstom migniti? Morda je le potrebno nakazati letno članarino, ta je pa - v primerjavi s pozornostjo, ki jo prejmemo - res simbolična.
Digitalizacija, robotizacija, umetna inteligenca preganjajo človeškost
Hitrost učenja, razvoja, pomnenja in razmišljanja umetne inteligence je neprimerljivo višja od naravne. Razvijalci, izumitelji in podjetniki to izkoriščajo v prid maksimizacije dobička, slave in se kitijo z dosežki, ki naj bi olajšali našo prihodnost. Pa jo bodo res ali uporaba umetne inteligence v komercialne namene pomeni predvsem polnjenje košev tistih, ki imajo že itak prepolne, in na drugi strani poglabljanje socialne stiske za preostale družbene kategorije? Trendi kažejo slednjo smer. Vendar pa to še ni vse. Poleg tega, da bodo kmalu roboti namesto nas opravljali veliko večino dela, bodo namesto nas še čustvovali in zmanjšali potrebo po stiku s soljudmi.
Odkar se je tudi pri nas pojavilo “brezplačno” digitalno orodje ChatGPT, ga ljudje ne uporabljajo le za pripravo vsebin, kot so spletne objave*, izdelave seminarskih ali drugih strokovnih nalog za šolske potrebe, prevodi v druge jezike … temveč tudi za klepet. Osamljenost je v času splošne povezanosti paradoksalno čedalje večja. Ljudje se zapiramo v svoje miselne mehurčke in se družimo le v krogih enakomislečih (pa še to pretežno na spletu), ob tem pa mislimo, da imamo samo mi prav. Ne želimo konfliktnih situacij, argumentacija nam predstavlja napor, raziskovalno razmišljanje onkraj okvirov lastne cone udobja pa je praktično nepomembno.
*Če se slučajno sprašuješ, ne, mi svoje še vedno pišemo “na roke”, saj je pomembno, da napišemo tisto, kar vas zanima, še bolj pomembno pa je, da preverimo kredibilnost in navajamo, kolikor se le da, aktualne in resnične podatke.
Roboti opravljajo le našega dela, ampak očitno nadomeščajo tudi romantične partnerje
Razvoj umetne inteligence, ki postaja vse bolj sofisticirana na eni, in čedalje večja osamljenost posameznikov na drugi strani, prinašata logičen rezultat. Odnose, ki so enostavnejši, bolj prijetni, redko konfliktni in vedno na voljo. Čeprav Chat-boti ne razmišljajo ali čustvujejo kot pravi ljudje, lahko takšne odnose odlično replicirajo in so neverjetno prepričljivi.
Namišljeni prijatelji, ki so vedno bili tam in ravnali točno tako, kot smo od njih pričakovali, kar naenkrat obstajajo. Sicer na internetu, ampak tam so. S črkami, sintaksami, zgodbami in emoji nam odgovarjajo na točno tiste potrebe in vprašanja, za katere odgovorov nismo našli v odnosih z ljudmi.
Le kako se sčasoma v njih ne bi tudi zaljubili in pozabili, da za življenje izven medmrežja potrebujemo tudi osebe iz mesa in krvi? Čeprav slednji ne razmišljajo in ravnajo vedno tako, kot želimo sami, pa vendar ne smemo pozabiti, da prestavljajo pomemben del našega življenja in izpolnjujejo našo družbeno potrebo bolje od umetno ustvarjenih. No, vsaj za zdaj.