Ponovna vzpostavitev študijskega procesa na fakulteti je bila sicer pričakovana, a vendar je vrnitev študentov na fakultete prinesla objektivne socialno-ekonomske težave kot posledice epidemioloških ukrepov močno zaznamovale življenje vseh nas.
Vir slike: Unsplash
Kaj se pravzaprav dogaja v tem času
Kot navaja ŠKIS. je v tem študijskem letu bilo opaziti kar nekaj razlik med poteki različnih študijskih programov na različnih fakultetah. Ponekod so se razlikovali celo pristopi posameznih profesorjev znotraj enega študijskega programa. Avtonomnost odločanja posameznih fakultet tako ni vedno koristila ali vsaj sistematično podprla študentov pri že tako oteženem delu, temveč jih prej zmedla in povzročila še večje stiske. Kjer bi moral sam študijski sistem na nacionalnem nivoju začrtati jasna vodila, je torej odpovedal.
Študenti bi se s kombinacijo aplikacije in medsebojne solidarnosti lahko organizirali sami
Dostopnost kraja izobraževanja bi morala biti bistvena za odločitev pri tem, kdo bo v primeru hibridnega načina študija prihajal na fakulteto in kdo ne. Predvsem tisti, ki imajo socialno-ekonomsko neugodno situacijo in nimajo možnosti bivanja v kraju študija, bi študiju lažje prisostvovali na daljavo. V mislih imamo študente, ki niso mogli bivati v ŠD ali so zaradi negotove situacije v jeseni odpovedali študentske postelje oz. sobe, ki bi jih sicer najeli na trgu.
Za prijavo na predavanja s strani študentov do zapolnitve mest, ki jih razmere še omogočajo, so na UM že jeseni oblikovali aplikacijo. Gre za digitalno podporo sistematizaciji dela, ki ne prevzame vloge odločevalca, ampak jo prepusti samim udeležencem oz. tistim, ki jim je namenjena. Poleg oddaljenosti od kraja študija se seveda študentom apelira tudi kolegialnost, da udeležebo na predvanjih v živo prepustijo tistim, ki si ne morejo zagotoviti dovolj kakovostne opreme ali nimajo na voljo ustrezne infrastrukture.
Ekonomsko-socialne posledice ukrepov za študente še vedno ostajajo srž problema
Študenti ob vračanju na fakultete doživljajo različne stiske. Med njimi je še vedno najočitnejša; nezmožnost zagotavljanja sredstev za osnovne življenjske stroške zaradi pomanjkanja študentskega dela. Bivanjska problematika je prav tako velik vprašaj. Kako dobiti stanovanje za mesec ali dva po ceni, ki bo sprejemljiva in v bivanjskem okolju, vrednemu svojega kakovostnega pridevnika? Verjetno se bodo tisti, ki jim to ne uspe, na fakultete tako ali drugače vozili, ustvarjali nove stroške in porabljali čas, ki nam ga pred pomladnim izpitnim obdobjem ni ostalo kaj dosti.
Poleg oprijemljivih ne gre zanemariti niti stisk, izhajajočih iz psiho-socialnih okoliščin. Duševno zdravje mnogih študentov je slabo, kot kaže raziskava NIJZ, UP in FF UL. Kar 89 % študentov doživlja depresijo in anksiozna stanja, vsak četrti pa bi naj tudi pomislil na samomor. Če k temu dodamo še stalen strah pred okužbo, kateremu se v danih javnih okoliščinah res težko izognemo, imamo idealen recept za slabo psihološko stanje, ki lahko vodi v različne zdravstvene težave.
Kako se torej študentje vračamo na fakultete?