Ponudba višješolskih in visokošolskih programov je čedalje večja. Sploh odkar se javnim pridružujejo še zasebni zavodi ter se čedalje bolj brišejo meje s tujino. In da ne omenjamo e-študija, ki da srednješolcem z željo po višji ali visoki izobrazbi še dodatno možnost izbire.
Že zadnjič smo pisali o zahtevnosti izbire karierne usmeritve ter informativnih dneh, ki pravkar potekajo in bi nam pri tem lahko pomagali. Upamo, da vam je že uspelo najti fakultete, ki vas zanimajo ter prisluhniti njihovi ponudbi. Bolonjski sistem študija 3+2 pa še dodatno popestri dogajanje, ki ga organizirajo fakultete, da bi kar se da najbolje predstavile prednosti programov, ki jih razpisujejo, saj bodo danes in jutri informacije iskali tudi študenti, ki končujejo prvo stopnjo in bi se radi vpisali na drugo. Tudi njihova odločitev namreč ni ravno preprosta. Če vprašate nas, še vedno vztrajamo, da morate iti za svojim srcem. Da bi to lahko storili kar se da pametno, pa je dobro poznati čim več možnosti.
Javni, zasebni zavod, e-študij ali tujina?
ŠOS-ev Memorandum že opozarja na “poblagovljenje” študija, kar pomeni, da v njem iščemo samo še ekonomske koristi, med sabo pa se borimo za prvo mesto med vrstniki, namesto da bi ustvarjalno in intelektualno sodelovali. Verjetno je k temu vsaj delno prispeval tudi širok nabor zasebnih programov, ki obljubljajo večjo konkurenčnost, boljšo zaposljivost, moznost za pridobitev kakovostnejšega delovnega mesta in še marsikaj. Običajno so ti študiji resnično usmerjeni bolj praktično, oblikovani bolj po meri potreb gospodarstva in z njim tudi bolj prepleteni. Poudarek je na učenju konkretnih veščin, ki jih bomo potrebovali pri opravljanju svojega poklica.
Tudi javni zavodi se počasi usmerjajo v bolj praktične programe, a je zaradi rigidnega sistema transformacija malce bolj kompleksna. Da to drži, lahko opazimo pri vključevanju pedagoških delavcev iz gospodarstva, čezmejnem povezovanju, omogočanju povezovanju za izvedbo praktičnih projektov... Javni zavodi torej pridobivajo na dodani vrednosti tudi s praktičnega vidika, a kar daje zasebnim zavodom še večjo konkurenčnost, je koncesioniran študij, ki za študenta pomeni, da z njim ne bo imel več stroškov kot na kateri od javnih institucij.
Tu so še možnosti študija v tujini. Nekatere države na svojih fakultetah nudijo štipendije ali posojila, ki jih študentje vrnejo ob zaposlitvi. Praksa študija v ZDA ali VB je pri nas pogosta predvsem med dijaki zasebnih srednjih šol, se pa nanje dostikrat odpravijo tudi razni štipendiranci, običajno uspešni na športnem področju, ki jih fakultete povabijo kar same. O tem se je najbolje pozanimati pri vaših predhodnikih, ki so katero od teh poti že ubrali.
Izbrati je potrebno (tudi) s srcem
Dejstvo je, da so v splošnem slovenski javni študijski programi prepoznani kot na zelo visokem nivoju in strokovno ter akademsko zelo kakovostni. Študentom dajejo širino, jih spodbujajo k iznajdljivosti, inovativnosti ter razmišljanju z lastno glavo. Vse to boste opazili tudi sami, če se boste podali na kakšno izmenjavo. Zato študentje še vedno navijamo za uspešno usklajevanje in posodabljanje klasičnih programov študija v skladu s potrebami študentov in gospodarstva, kar pa bo možno le, če se bomo nanje vpisovali ter aktivno prispevali k izboljšavam.
Pot vsakega med nami je edinstvena in cilj, ki ga vidimo pred sabo, ter poslanstvo, ki ga čutimo, je najbolje podpreti tudi s formalno izobrazbo - pa naj bo ta javna ali zasebna. Ko se odločamo za fakulteto, se v resnici odločamo za študijski program. Iz njega moramo pridobiti kar največ, da se ustrezno usposobimo za svojo poklicno pot. - Če želimo nekoč biti uspešni kirurgi, bomo šli na medicino in se zagrizli v 6 in več let dolgo usposabljanje za ta zahteven poklic. Če pa nam je bolj blizu turizem in bi radi čim prej začeli delat, morda izberemo višjo zasebno hotelirsko šolo in smo pripravljeni že v dveh do treh letih, kasneje pa se morda usmerimo še na kakšno stopnjo višje, morda celo ob delu ali v tujini.
Dragi bodoči bruci, naj vam bodo številne možnosti v korist in ne v breme. Danes in jutri pa poskusite med vrvežem skozi hodnike in predavalnice začutiti tisto študijsko smer, ki vam je najbolj pisana na kožo. - Časa, da se odločite namreč ni več tako veliko. Razpisi so zunaj od 1. februarja 2018, prvi prijavni rok pa prav tako že poteka od 6. februarja in bo odprt do vključno 30. Marca 2018.