Denar ni najpomembnejša stvar v življenju, je pa dostikrat potreben, da dosežemo svoje cilje, tudi študijske. Ker realna situacija brezplačnega študija pri nas še ne pomeni, da javna sredstva v celoti pokrivajo tudi povprečne življenjske stroške, smo pripravili nekaj idej, kakšno delo lahko opravljajo študenti, ki ne želijo, da bi se njihovo služenje denarja za pokritje osnovnih stroškov zajedalo v študijski proces.
Vir slike: Freepik
Oprostitev šolnine pripada vsem, smo ugotavljali že nekajkrat. A vendar to ne pomeni, da imamo pokrite vse stroške, da bi uspešno in brezskrbno študirali. Tako dostikrat iščemo različne priložnosti za zaslužek, ki pa lahko preraste v naš primarni interes in tako študij ostane ob strani. Kako torej zaslužiti ob študiju in preprečiti, da bi se delo “zažrlo” v naš študij?
Pazimo, kakšnega delodajalca izberemo
Delodajalci na študentske servise velikokrat objavljajo priložnostna dela, čeprav bi po vseh specifikah delovne obremenitve, pogojev in obveznosti takšne ponudbe morale biti objavljene kot prave zaposlitve. Če oglas navaja želje, kot je “veliko časa”, “delo med tednom”, “tri izmene” in podobno, je dostikrat velika verjetnost, da gre za večji in zahtevnejši obseg dela. “Absolvent ali študent zaključnega letnika” pa lahko pomeni tudi, da je podjetju v interesu, da študenta kmalu zaposli. Vseeno je to večkrat izjema kot pravilo. Žal tudi v primerih, ko gre za strokovno delo, za katerega potrebujete kompetence, ki ste jih pridobili med študijem. Nihče vam ne more zagotoviti, da ne bo podjetje po poteku statusa enostavno najelo novega študenta na obljubljeno zaposlitev pa pozabilo.
Dajmo jasno vedeti, da je naša prioriteta študij
Ko se dogovarjamo o delu, moramo delodajalcu jasno dati vedeti, da naša prioriteta ni zaslužiti čim več (ampak toliko, da imamo nekaj “za zraven”), temveč študirati. Zato se bo delo moralo prilagajati študijskim obveznostim in ne obratno. Dejstvo je, da noben delodajalec tega ne bo vesel, saj je cilj sodobne ekonomije od delavcev dobiti čim več. Mi moramo jasno postaviti mejo. To pa ne pomeni, da dela ne bomo jemali resno - seveda ga bomo, a šele potem ko bodo študijske obveznosti urejene. In če delodajalca to odbije od sodelovanja, verjetno njegov cilj ni najti študenta za študentsko delo, temveč cenejšo različico zaposlenega, lahko bi tudi rekli prekarnega delavca.
Nekaj študentskih del, ki jim lahko date prednost
Najboljša za priložnostni zaslužek so priložnostna dela, kot so selitve ali anketiranje, delo v klicnih centrih itd. V zadnjih časih se dostikrat pojavljajo tudi priložnosti za t. i. “skrite nakupovalce”. Varstvo ob določenih večernih urah in čez vikend je prav tako prikladno, sploh če imate radi otroke in znate zanje skrbeti. Še ena dobra možnost so inštrukcije, s katerimi se znajde marsikdo, ki obvlada določeno področje dovolj, da pri učenju pomaga osnovno- in srednješolcem. Mnogi študentje posegajo tudi po “vikend službah” v barih, trgovinah ali drugih lokalih, ki so odprti tudi izven povprečnega 40-urnega delovnika, študentje pa so dobrodošla delovna sila, s katero lahko organizatorji urnikov dajo več prostega časa redno zaposlenim. A prav pri takih obstaja večja “nevarnost”, da nas zamika večji zaslužek in se dogovorimo za dodatne ure tudi med tednom. Zato pazljivo. Kot smo že omenili, bistveno je, da najprej sami sebi postavimo jasne cilje (in meje) ter racionalno razdelimo svoj čas med študijske in delovne obveznosti. Pri tem pa je pomembno tudi, da še vedno zadržimo nekaj prostega časa, ki ga porabimo za sprostitev in počitek.
Če bi se vsi študentje pri iskanju študentskega dela držali zgoraj navedenega, bi tudi delodajalci sami kmalu dojeli pomen in študentskega dela in razumeli, da za klasične zaposlitve morajo ljudi zaposlovati, ne “pobirati” na študentskih servisih. Zato moramo študentje stati za svojim ciljem - študirati - in to dati tudi vedeti ponudniku študentskega dela.
Comments