top of page

S kakšno diskriminacijo se srečujemo študenti?

Študentska organizacija v odgovoru na poizvedbo Zagovornika načela enakosti odgovarja, da se študenti najpogosteje srečujemo z diskriminacijo zaradi državljanstva in starosti, redkeje zaradi spola. Svoje poročanje utemeljujejo na podlagi diskriminatornih praks in pravil, izhajajočih iz statusa študenta.

Vir slike: Unsplash.


Diskriminatorne prakse in pravila so še vedno pogost pojav v današnji družbi. Imamo pa možnost, da nanje opozorimo in se s pomočjo za to ustanovljenih institucij proti njim tudi borimo. Zagovornik načela enakosti je organ, ki je bil pri nas ustanovljen prav s tem namenom. ŠOS je na poizvedbo ZNE odgovoril in obrazložil, da sta najpogostejši vrsti diskriminacije, ki jo občutijo študenti zaradi starosti in državljanstva. Diskriminacije na podlagi spola naj bi se pojavljala redkeje.


ŠOS kot odgovor na poizvedbo ZNE opisal diskriminatorne prakse glede na starost in državljanstvo


Status študenta prinaša pomembne pravice, ki bi naj bile v podporo študiju posameznika, ki se je odločil za pridobitev visokošolskega znanja. ZVis tako v okviru statusa študenta omogoča nekatere pravice, ki jih tudi omejuje glede s trajanjem študija. Te pravice imajo torej študenti, ki nimajo drug osnove za zagotavljanje pravic; na primer delovnega razmerja, ki ga primarno ureja delovnopravna zakonodaja. V splošnem ZVis ne omejuje pravic iz statusa študenta glede na starost, tako imajo študentje s statusom pravico do subvencioniranega bivanja, študentske prehrane in javnega prometa, ki ni omejena s starostjo.


Starostna omejitev posega na področje štipendij s področno zakonodajo. Tukaj ŠOS podaja mnenje diskriminatornosti, saj v primeru, da oseba ima status študenta, torej uradno nima druge podlage, ki bi urejala pravice (na primer delovno razmerje, samozaposlitev, vpis v evidenco brezposelnih, status poslovodnih oseb, direktorjev itd.), ne glede na starost. Podobno tudi pri starostni omejitvi glede zdravstvenega zavarovanja ŠOS meni, da povezava med družinsko politiko in zdravstvenim zavarovanjem dijakov in študentov ni smiselna, posledičo tudi omejevanje pravice do njihovega brezplačnega zdravstvenega varstva.


Pod drobnogled je ŠOS vzel tudi diskriminacijo študentov glede na državljanstvo. Tuji študenti bi se naj pri nas po načelu vzajemnosti imeli možnost izobraževati pod enakimi pogoji kot študentje, ki imajo slovensko državljanstvo. V praksi tuji študentje imajo možnost pridobitve štipendije, drugače je pri zdravstvenem zavarovanju, ki je v praksi za tuje študente plačljivo.


Kot pomemben primer diskriminacije tujih študentov ŠOS navaja tudi prakso izplačila solidarnostnega dodatka med ukrepi, vezanimi na prvi val Covid-19. Solidarnostni dodatek so lahko dobili le študenti s stalnim prebivališčem v RS, slednjega pa tuji študentje ne morejo pridobiti in so tako samodejno bili izvzeti iz ukrepa.


Vir: ŠOS


Commenti


bottom of page