Pust je običaj, ob katerem imamo priložnost, da se preoblečemo, namaskiramo, malce pošalimo, poveselimo in tudi kdaj tekmujemo, katera maska je lepša. Vse to je znano tudi študentom, ki radi izkoristimo priložnost za druženje v univerzitetnih mestih in drugje. Poznavanje praznovanja pa redko sega globlje, zato si danes oglejmo nekaj dejstev o pustu, ki jih morda še ne poznamo vsi.
Vir slike: Unsplash, avtor: Salvador Altamirano
10 dejstev o pustu, ki jih morda še ne poznaš
1. Pust vsako leto pride na torek. Datumsko se prestavlja skupaj z veliko nočjo, ki pa je, ja, res je, vsako leto na nedeljo. In prost imamo potem še ponedeljek. Pustni torek določimo tako, da preverimo prvo pomladno polno luno. Prvo nedeljo, ki ji sledi, praznujemo veliko noč. Sedem nedelj pred njo pa je pustna nedelja, ki ji sledi pustni torek.
2. Dostikrat se za pustne maske prirejajo tudi tekmovanja. Nekatere skupine se na pustovanje z izdelavo kostumov pripravljajo več mesecev in se odpravijo na tekmovanje tudi na drug konec Slovenije. Če ste med njimi tudi vi, pa le pazite, da mask ne nosite, ko vozite.
3. Pust se pri nas ponekod praznuje več dni skupaj, ponekod celo tednov. Pri nas sta najpomembnejša pustna nedelja, ko imamo običajno otroške povorke, in pustni torek. Današnja kultura pa je pustno obdobje pri nas zavlekla tudi čez vikend, da se lahko čim več mask podruži tudi v kakšnem baru ali diskoteki.
4. Različne slovenske pokrajine imajo različne pustne šeme. Ene najbolj znanih so Kurenti, ki prihajajo s Ptuja.
5. Nekateri viri pravijo, da običaj šemljenja sega že vse do predkrščanskih časov, ko so si stari Rimljani pred pomladjo določili več praznikov, za katere so se šemili. Danes so znana velika pustna rajanja po vsem svetu, verjetno si že slišal-a za beneškega, ki je znan po čudovitih posebnih maskah in brazilskega, na katerem se v sambi pomerijo zanimivo oblečene plesne skupine.
6. Pustne procesije ne odganjajo le zime, ampak imajo tudi družbeno vlogo. Vsem pomembnežem in pomembnicam lahko skozi maske odvzame veljavo, ko jih spremeni v groteskne maske. To lahko pomeni tudi revolucijo in osvežitev (nepravičnega) družbenega reda.
7. Pust je bil v začetku 20. stoletja zelo pomemben za ljubljansko družabno življenje. Plesi, sprevodi, hišne zabave z maskami v času moderne so morali biti prav veličastni! Si predstavljate?
8. Pust v angleščini imenujemo “Carnival”, beseda Carnevale pa je italijanski izraz. Izhaja iz pozne latinščine in pomeni opustiti meso oz. se od njega posloviti - vse do velike noči. Tudi pri nas pustu sledi post. Tradicionalno je pustni torek še zadnji dan za zabavo, sladkarije in dobro hrano, saj naslednji dan do velike noči sledi štiridesetdnevno postenje.
9. Slovenska tradicija pusta je tudi, da otroci predvsem v ruralnih območjih oblečejo maske, se zberejo v skupine in skupaj obiskujejo hiše, da bi dobili sladkarije. Podobno kot v ZDA za noč čarovnic.
10. Nekateri pravijo, da se ljudje ne našemijo za pusta, ampak obratno. Pust je dan, ko odvržejo maske, ki jih morajo sicer nositi vse leto.
Kaj boš pa ti letos za pusta? :)