Študentsko delo mora biti začasno in občasno. Tako navaja naša zakonodaja in zato prepoveduje opravljanje dela preko študentske napotnice v enaki obliki, kot tega opravljajo zaposleni. Kršitev teh pravic je pri nas kar nekaj - najlažje pa jih je ujeti, kadar je očitno, da študentski delavci opravljajo delo pod enakimi pogoji in na enak način kot zaposleni; le da nimajo pogodbe o zaposlitvi.
Kaj lahko takšni delavci oz. študentje sploh naredijo?
Zakonodaja zadeve precej poenostavlja - študent delodajalcu pošlje pisno zahtevo, ki jo ta mora izpolniti. V kolikor tega ne stori v 8 dneh, ga lahko študent prijavi na delovni inšpektorat, kasneje pa tudi na delovnem ali socialnem sodišču sproži postopek za ugotovitev kršitev iz naslova obstoja delovnega razmerja.
Običajno se študentje ne odločijo za prijavo, dokler se delovno razmerje ne prekine, saj nočejo “pljuvati v lastno skledo” in izgubiti prihodka. Čeprav tako ne bi smelo biti, pa je vseeno potrebno paziti, da je potrebno delovno razmerje dokazati v 30 dneh po tem, ko se prekine oz. preneha.
Kaj lahko študent oz. delavec zahteva iz naslova prijavljene kršitve?
Poleg pogodbe o zaposlitvi od trenutka ugotovitve kršitve, lahko študent svoje pravice zahteva za nazaj. Ponovno je potrebno poudariti, da so takšne zahteve pomembne predvsem, ko delodajalec zaradi poteka statusa študenta, ki je bil pogoj za opravljanje dela preko študentske napotnice, delovno razmerje prekine. Poleg plačila (ki ne sme biti nižje od minimalne osnovne plače) mora delodajalec izpolniti naslednje obveznosti:
pogodbo o zaposlitvi od trenutka, ko njegovo delo vsebuje elemente delovnega razmerja,
izplačilo vseh bonitet (regres, nagrade itd.),
prijava v vsa obvezna zavarovanja (tudi za nazaj!).
Poteza, kot je prijava delodajalca, pri nas še vedno velja za precej drzno, saj mnogi raje molčijo in delajo pod zahtevanimi pogoji, da zaslužijo vsaj nekaj denarja. Vseeno pa je prav, da tako delodajalec kot študent upoštevata zakonodajo in delovno razmerje uredita na ustrezen in pošten način. Pri tem je morda smiselno poudariti še, da delodajalci, ki ne sklenejo ustreznih pogodb o delovnem razmerju, plačajo globo od tri do dvajset tisoč evrov.