27. april obeležuje dan ustanovitve OF, ki se je za Slovenijo med drugo svetovno vojno zoperstavljala nemški okupaciji z namenom boljše prihodnosti naše male državice. Tudi celjski Stari pisker predstavlja zgodovinsko pomemben kraj, kjer so se dogajale vojne krivice, zloraba moči in zločini nad človeštvom. Del starega celjskega zapora, ki je danes ohranjen kot muzej, pripoveduje izjemno zgodbo, ki se jo splača poznati …
Vir slike: Unsplash
Stari pisker decembra 1944
Druga svetovna vojna je takratni celjski ženski zapor pod nemško okupacijo spremenila v vojaški zapor za pripadnike Narodnoosvobodilnega boja. Podobno kot v ostalih podobnih institucijah, je bil tudi namen Starega piskra zapiranje, mučenje in ubijanje posameznikov, ki so jim okupatorji pripisovali kakršnokoli politično nepokorščino ali drugo priložnostno zamero nekoga z dovolj moči, kot je v svojem intervjuju za Dnevnik (2014) povedal tudi Ivan Grobelnik.
Obisk mračnega dvorišča takratnega Starega piskra in spominske sobe, ki danes predstavljata eno od stalnih razstav pod okriljem MNZC, je možen s profesionalnim vodenjem. Zidovi nekdanjega minoritskega samostana so bili priča grozotam, ki so jih doživljali številni Slovenci, nasprotniki takratnega režima; sinovi, očetje, strici ... Veljalo je pravilo, da kdor v Stari pisker pride, iz njega ne bo odšel živ, saj so zapornike ubijali brez sodbe, z namenom zastraševanja ljudstva in uveljavljanja nacistične strahovlade. O žalostnih usodah še danes pričajo tudi razstavljena pisma talcev.
Nekega decembrskega dne oziroma noči dobra tri leta po ustanovitvi OF pa se je zgodil pomemben dogodek, ki ga mednarodna zgodovina rada zamolči. Okupator je doživel ponižanje v obliki spontane akcije, ki je po ponovnem valu aretacij in streljanj v noči na 15. december 1944, osvobodila več zapornikov. Tiho osvoboditev brez enega izstreljenega naboja in s pomočjo zaporniškega paznika, je izvedlo šest partizanskih aktivistov pod krinko nemških uniform. (Stari pisker) Ta improviziran podvig, v katerem se je nekaj talcev le uspelo osvoboditi, je za Slovence pomenil majhno zmago v obliki rešenih življenj in eno najuspešnejših medvojnih partizanskih akcij, za takratno nemško vojsko pa ponižanje, ki ga ni zmogla priznati.
Na dan OF 2020
Danes si kljub izjemnemu medijskemu napredku, ki nam lahko dogajanje iz zgodovine ali celo današnjega dne, le z drugega dela sveta, predvaja v visoki resoluciji, stisk takratnih časov ne moremo predstavljati. Na dan Upora proti okupatorju ostajamo doma, kjer na internetu spremljamo bitke med levimi in desnimi, naprednimi in nazadnjaškimi, temi in onimi ... in upamo, da se bodo ukrepi čim prej končali.