Tematika mednarodne izmenjave običajno v prvem študijskem mesecu že tradicionalno potrka na osvežene študentske ume v obliki predstavitev, letakov, objav, konferenc, srečanj, tudi zabav. Tudi pri nas je že potrkala. In opazili smo, kako snubitelji v obliki Erasmus koordinatorjev radi poudarijo pomen mednarodne izkušnje pri iskanju zaposlitve.
Vir slike: Freepik
Mednarodna izmenjava je torej dobra referenca za našo bodočo zaposlitev in bi jo morali vnesti v svoj življenjepis. Vsaj tako bi sklepali po povedanem. Pa vendar po drugi strani dejstva, da študentje pri svojih “motivacijskih” predstavitvah izobraževanja in prakse v tujini dostikrat več omenjajo žure in potovanja kot sam študij oziroma prakso. No, vsaj mi smo tako opazili. In s tem ni nič narobe; oboje je namreč pokazatelj sposobnosti spoznavanja novih kulturnih okolij ali navezovanja stikov z neznanci. Prvi pa pri sodobnih multikulturnih delovnih timih pride prav ravno toliko kot drugi pri grajenju osebno-poslovne mreže, ki je že skoraj v vseh strokah močan (če ne najmočnejši) faktor pri pridobivanju izobrazbe. Vseeno pa ideja o “Erasmusu kot zabavi” daje dvom v smiselnost vključevanja izkušnje v življenjepis.
Kako sploh navedem svojo Erasmus izkušnjo v svojem življenjepisu?
Odločitev, ali izkušnjo vključiti, je vaša. A vendar jo dosti študentov oz. iskalcev zaposlitve vključi. Zakaj? Ker na začetku kariere prav vsaka referenca pride prav. Konec koncev ste morali študirati (opravljati prakso) v tujem jeziku, preživeti v tujini vsaj nekaj mesecev, odvisni sami od sebe in spoznati lokalno kulturo. Kar vse prinaša kompetence, ki so lahko za delodajalca zanimive. Prav pa je, da to svojo izkušnjo tudi dobro “zapakirate”. Seveda ne mislimo, da delodajalca zavajate, ampak da svoje izobraževanje v tujini zapišete dovolj formalno, da izpade profesionalno.
Kadar ste v tujini opravljali študijsko prakso, je to zelo enostavno. Navedete jo kot vsako drugo delovno izkušnjo (ne pozabite, da sem sodijo tudi študijski projekti, prostovoljno delo in druga študentska dela, ki bi lahko dala vaši kompetentnosti nekaj dodatne teže). Običajno to storimo z navedbo datuma začetka in konca (dovolj je navedba meseca in leta), delodajalca ter delovnega mesta. Pri Erasmus študiju pa svoje izobraževanje na gostujoči univerzi navedete podobno: datum začetka in konca, naziv programa in institucije. Torej podobno kot navedete za svojo matično fakulteto. Če želite in menite, da bo to vašemu življenjepisu prineslo “dodatne točke”, seveda v oklepaju dopišite termin: mednarodna izmenjava. Ni pa potrebno.
Odgovor na dvom glede vključevanja Erasmus izkušnje v življenjepis smo vsaj malo osvetlili, če ne že razrešili. Vam pa prepuščamo končno odločitev in vam še enkrat polagamo na srce, da - čeprav je tudi to - izmenjava ni le žur, ampak pomembna življenjska izkušnja, ki vam lahko prinese marsikaj koristnega in prijetnega.
Koristna povezava: Zbornik CMEPIUS: Internacionalizacija izobraževanja