Prostovoljci so tisti sončki, ki prinašajo nasmehe vsem, ki jim življenje ni tako naklonjeno. Podpirajo, sodelujejo, svetujejo, ustvarjajo upanje v boljši jutri in pri tem še uživajo. Razdajajo se na vse strani, na ta račun pa dobijo izkušnje, reference, pohvale in kup dobre karme.
Predvsem je veliko slišati o mladih - srednješolcih in študentih - ki radi priskočijo na pomoč organizacijam, društvom, zavodom, ki se ukvarjajo s prostovoljnimi dejavnostmi. Ne da bi dvakrat pomislili, dajo svoje kaprice na stran in se hitro podajo na pomoč nekomu, ki ima manj sreče.
Prostovoljstvo prinaša veliko priložnost prav mladim
Prav zato, ker se ga običajno poslužujemo prav mladi, je ena od bistvenih priložnosti, ki jih prostovoljstvo omogoča, pridobivanje številnih izkušenj. Lahko se naučimo marsikaj novega, poleg tega pa formalna zabeležba prostovoljnega dela lepo izgleda tudi v življenjepisu in bo prišla prav pri iskanju zaposlitve.
Dostikrat je pridobivanje izkušenj tudi razlog, da se vanj podamo. Včasih pa se nekateri v prostovoljstvo podajo, ker bi prav te izkušnje radi prenesli na drug. Vodi jih iskrena želja deliti znanje in opolnomočiti soljudi, da bi tudi njim uspelo.
Večinoma smo v svoji kulturi vzgojeni, da delamo dobro. V primarni družini, izobraževalnih institucijah in pri prostočasnih dejavnostih se pozitivna gesta vedno pozitivno krepi s pohvalo ali nagrado. Zato je logično, da bomo, kadar naredimo nekaj dobrega, občutili enako kot takrat, ko so nas kot še zelo majhne pohvalili starši. Prijetni občutki pa ne vplivajo pozitivno samo na psihično, ampak tudi na fizično zdravje.
Koristi prostovoljstva za družbo
Kaj je lepšega kot altruistična družba, v kateri bi vsak skrbel za ostale bolj kot zase? No, takšnih ljudi ni ravno toliko, kot bi si želeli, še bolj zaskrbljujoče pa je, da je tistih, ki se obnašajo ravno nasprotno, dosti več. Oziroma ni jih toliko več, kot imajo - žal - večji učinek.
Družbeni znanstveniki pravijo, da v splošnem ljudje želimo delati dobro in biti zadovoljni sami s sabo ter s svojo vestjo. Zato lahko tudi sklepamo, da bomo s prostovoljstvom dosegli malce bolj pozitiven pogled na svet. Zase in za tiste, katerim je prostovoljno delo namenjeno. To lahko spremljamo tudi skozi množična občila v obliki različnih filmskih uspešnic, delitev objav v naših spletnih rumenih tiskih, pa tudi pripovedih someščanov in someščank.
Naša kultura ima še veliko priložnosti za razvoj v tej smeri, pravijo strokovnjaki. In dokler bomo s prostovoljstvom krepili družbeno pripadnost ter navdihovali svojo okolico, imamo možnost, da nam uspe. Le prepoznati moramo tiste, ki bi se s tem morebiti želeli okoristiti ter se jim poskusiti izogniti.
Namesto da prihodnjič torej jezno zaloputnemo vhodna vrata sosedu v nos, malo počakajmo in mu jih pridržimo, da bo s polnimi rokami odpadkov lažje primanevriral do smetnjaka za blokom. Svet doživlja dovolj hudega - zakaj bi si torej hudo načrtno povzorčali še drug drugemu? Raje se poslužimo prostovoljstva in se dobrega naužijmo skozi lastna dobra dejanja.