ŠKIS-ovi napotki za vsakega, ki želi postati mladi raziskovalec

… ali pa morda še ne ve, da to želi. Kakorkoli že, splača se preveriti, kaj pomeni biti mladi raziskovalec, kakšni so pogoji Pravilnika Javne Agencije za raziskovalno dejavnost RS in kako lahko do te zaposlitve za določen čas prideš takoj po zaključku študijskih pogojev za prijavo, zato le beri dalje.

Vir slike: Unsplash


Morda kdo težko verjame, a mi vemo, da so med našimi vrstami tudi tisti, ki jih raziskovanje in študij tako “potegneta vase”, da si želijo nadaljevanja na doktorskem programu. Redki si sicer to lahko privoščijo, a s pomočjo programov za mlade raziskovalce je to veliko lažje in bolj dostopno prav vsakemu z zadostno mero interesa, samodiscipline in, seveda, dobre informiranosti. Poglejmo si torej, kako lahko kot študenti tik pred zaključkom druge bolonjske stopnje ali enovitega magistrskega študija pridemo do tega delovnega mesta.


Mladi raziskovalec - zakaj, kaj, kako


Najprej na hitro povzemimo, kaj v praksi pomeni biti mladi raziskovalec:

  • opravljati doktorski študij, ki ga financira ARRS,

  • raziskovati v sklopu programa,

  • biti zaposlen za čas študija,

  • pridobiti dodatne kompetence za raziskovalna delovna mesta, ki so dandanes čedalje bolj iskana,

  • imeti možnost študija in raziskovanja v tujini.


Sedaj pa k pogojem:

  • zaključen program 2. stopnje,

  • povprečna ocena najmanj 8, ki se preračuna iz vseh ocen vaj in izpitov na 1. in 2. stopnji,

  • starost največ 28 let - dodatna leta lahko pridobite, če ste vmes koristili štarševski dopust ali kak letnik doktorskega študija že plačali sami,

  • prijavijo se lahko tudi kandidati, ki 2. stopnjo šele zaključujejo, če imajo opravljenih vsaj 80 % obveznosti.


Izzivi delovnega mesta mladega raziskovalca


Biti mladi raziskovalec je super, če si pripravljen na vse izzive, ki jih to delovno mesto prinaša. Poleg naštetega so namreč lahko študentje doktorskih programov, ki obenem opravljajo še raziskovalno delo na fakulteti v okviru opisanega programa ARRS, izpostavljeni tudi raznim stresorjev. Velikokrat se srečujejo z delovno preobremenitvijo, saj jih mentorji močno vključijo tudi v pedagoško delo. Po drugi strani pa se zanje “ne brigajo” dovolj, da bi jih ustrezno podprli na poti do zaključka študija in pridobitve doktorata. Še en negativen aspekt, o katerem poročajo tisti, ki že imajo izkušnje s takšnimi programi, je dejstvo, da za fakultete, kjer programi potekajo, predstavljajo praktično brezplačno delovno silo (financira jih neposredno ARRS, ki vsakemu mlademu raziskovalcu letno nameni približno 30.000 evrov). Zato jih fakultete dodobra izkoristijo, po izteku raziskovalnega obdobja pa jim ne dolgujejo zaposlitve.



Več podrobnosti in zanimivosti poklica mladega raziskovalca si oglej v prispevku Zveze ŠKIS, ki je tudi vir naše objave.