Je vajeništvo korak naprej ali nazaj za slovenski izobraževalni sistem? Je dobro, da se dijaki že takoj bolj poklicno udejstvujejo tudi v praksi?
Zakon o vajeništvu je namenjen “zgodnejši poklicni socializaciji mladih”, kot pravi Vlada RS v svojem sporočilu za javnost. Dijaška in študentska organizacija imata sicer na trenuten predlog zakona kar nekaj pripomb, a jih bo potrebno kmalu rešiti, če naj bi pilotni projekt vajeništva nastopil že s prihodnjim šolskim letom.
Vajeništvo se vrača v slovenski srednješolski izobraževalni sistem
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je že v začetku leta predstavilo in utemeljilo svoj predlog uvedbe vajeniške oblike srednješolskega izobraževanje za nekatere poklice. Vajeništvo, ki bo sicer prostovoljne narave, pomeni, da se bo dijak 50 % časa praktično izobraževal na delovnem mestu, v prvem poskusnem letu pa je v načrtu uvedba vajeniških variacij srednješolskih programov za oblikovalca kovin-orodjarja, kamnoseka, mizarja in gastronoma hotelirja.
Pilotno izvedbo vajeništva, predvideno za šolsko leto 2017 / 2018, bodo sofinancirali MIZŠ, Evropski socialni sklad in MGRT (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo). Sredstva bodo namenjena sofinanciranju vajeniških delovnih mest; natančneje stroška nagrade, varovanja, prevoza in prehrane vajenca ter mentorstva, pa tudi oblikovanju programov. Na ministrstvu optimistično pričakujejo do 200 vajencev na generacijo. Vendar pa je predlog še nedodelan in ga zato ne odobravajo niti ŠOS in DOS, niti OZS.
Zakaj je Zakon o vajeništvu problematičen?
Po eni strani se s predlogom zakona ne strinjajo predstavniki študentov in dijakov, ki pravijo, da vajeništvo v obdobju informacijskega razvoja, globalizacije, potrebe po delovni fleksibilnosti in širokih kompetenc, ni primerna oblika izobraževanja. Kot problematično izpostavljajo tudi obliko delovnega razmerja (če pogledamo praktično, gre za polovičen delovni čas), ki naj mladim ne bi prinašala toliko, kot obljublja zakon - predvidoma bo po obračunu akontacije dohodnine izplačilo na mesec vajencu prineslo od 96 do 155 evrov. Vajencem ta oblika delovnega razmerja prav tako naj ne bi prinesla pokojninskega zavarovanja. Več o mnenju ŠOS glede ZVaj najdete na strani Zveze Škis.
Obrtna zbornica pa po drugi strani zakonu očita nepremišljenost z vidika delodajalcev. Izpostavili so problematiko vključevanja odraslih v vajeništvo, saj bi po mnenju Delauta morali zanje pripraviti ločen zakon. Poleg tega jih je zmotilo tudi izplačilo nagrade v času bolniške odsotnosti, čeprav jim bo nagrado in druge stroške sofinanciralo ministrstvo.
Kaj pa ti? Se ti zdi vajeništvo dobra odskočna deska za nadaljnjo poklicno pot ali meniš, da bi v primeru vključitve v sistem le delal kot zelo ugodna delovna sila?